REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Primer Shiloh Hendrix: Ali »premočna beseda« ubija Združene države?

Primer Shiloh Hendrix: Ali »premočna beseda« ubija Združene države?Omar in Hendrixova: Z uporabo izraza »nigger« je mati iz Minnesote prekršila družbeni tabu, ki ga je sodišče z razsodbo protiustavno legaliziralo. Vir: Posnetek zaslona, X

Odločitev o obsodbi 37-letne matere na zaporno kazen zaradi grde besede grozi, da bo ogrozila same temelje Združenih držav Amerike, le tri tedne po praznovanju njihovega 250. rojstnega dne, so zadevo komentirali analitiki na družbenih omrežjih.

Vse se je začelo, kot običajno, z viralnim videoposnetkom na omrežju X.

Prikazuje svetlopolto blondinko Shiloh Hendrix na igrišču v Rochesterju v Minnesoti, kako kaže sredinec in reče »nigger« moškemu, ki jo snema s telefonom. To je bilo takoj interpretirano kot nesprejemljiv izbruh belega rasizma proti temnopoltim Američanom.

Po incidentu, ki se je zgodil maja 2025, so oblasti v Minnesoti Hendrixovo obtožile kršitve javnega reda in miru.

Po štiridnevnem sojenju prejšnji teden je porota eno točko obtožbe zavrnila, drugo pa sprejela. Hendrixova je obsojena na 1000 dolarjev globe, 200 ur »družbenokoristnega dela« in 90 dni pogojne kazni.

To se morda sliši milo, če upoštevamo na primer ureditve, ki so znane v Evropi.

Beseda »nigger« je objektivno huda žalitev. Gre za popačeno obliko besede »negro«, ki se je v ZDA dolgo časa uporabljala za temnopolte ljudi, katerih predniki so bili pripeljani kot sužnji iz Afrike.

Danes veljavni 297. člen KZ-1 v Sloveniji določa, da kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost na podlagi narodnosti, rase, vere, etnične pripadnosti, spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali druge osebne okoliščine, se kaznuje z zaporom do dveh let, če je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali z uporabo groženj, zmerjanja ali žalitev;

  • enaka kazen velja za javno širjenje rasističnih idej ter za zanikanje, opravičevanje ali smešenje genocida, holokavsta in drugih hudih mednarodnih hudodelstev pod pogoji iz člena;
  • odgovarja lahko tudi odgovorni urednik za določene objave v medijih oziroma na spletnih straneh.

In še zanimivost - posebne določbe, da bi se uradna oseba, ki stori to kaznivo dejanje z zlorabo uradnega položaja ali pravic, kaznovala z zaporom do petih let, v veljavnem 297. členu ni več.

Ta določba je obstajala v prejšnji različici zakonika, ne pa v danes veljavnem besedilu.

Podobno določajo tudi nekateri drugi podobni zakoniki, na primer 317. člen kazenskega zakonika Srbije, po katerem bi moral biti vsak, ki »povzroča ali spodbuja nacionalno, rasno ali versko sovraštvo ali nestrpnost med ljudmi ali etničnimi skupnostmi«, kaznovan z zaporno kaznijo od šestih mesecev do petih let.

Težava je v tem, da Hendrixova svojega »verbalnega kaznivega dejanja« ni storila v Sloveniji ali Srbiji, temveč v ZDA. In tam je prvi amandma k ustavi Kongresu odrekel pravico do sprejemanja zakonov, ki »omejujejo svobodo govora ali tiska«.

Beseda »nigger« je objektivno huda žalitev. Gre za popačeno obliko besede »negro«, ki se je v ZDA dolgo časa uporabljala za temnopolte ljudi, katerih predniki so bili pripeljani kot sužnji iz Afrike.

Po sprejetju Zakona o državljanskih pravicah leta 1964 je latinsko obliko postopoma nadomestila anglosaška »black«, čeprav se je v imenih številnih organizacij ohranila še danes.

Čeprav je med samimi črnci postala priljubljena v še bolj popačeni izgovorjavi (»nigga«), ta »n-beseda« velja za absolutni tabu, če jo kakorkoli izgovori kdo drug, še posebej pa belec. Kot na primer Shiloh Hendrix. Zgodilo se je že, da so se ameriški črnci na sodišču branili zaradi umora belcev, češ da so jih prej ali celo pozneje užalili s tem izrazom.

Potem je tu še primer Henryja Novaka, belega Britanca, ki ga je policija pustila izkrvaveti do smrti, ker ga je napadalec, indijski Sikh, obtožil rasizma.

Novakove zadnje besede so bile: »Nisem rasist.«

Veliko Britanijo upravičeno spremlja slab sloves dvojnih standardov pri pregonu kršiteljev, kar je bila ena od pritožb ameriških kolonistov, ko so pred 250 leti razglasili neodvisnost.

Po tem so svobodo govora vključili v svojo ustavo kot sveto stvar, za vsak primer.

»Svoboda govora je mrtva,« je Hendrixova novembra 2025, ko je bila obtožnica proti njej potrjena, dejala na družbenih omrežjih.

To se morda sliši preostro. Vendar pa ameriško pravo temelji na precedensu, kar sodba proti njej tudi predstavlja. Prej je bila »beseda na n« družbeni tabu, ki se je uveljavljal z družbenimi sredstvi: od bojkotov in izključevanja iz skupnosti do groženj s fizičnim nasiljem. Zdaj je zaporna kazen zanjo postala uradna in zakonita, katere izvajanje pa kljub neposredni ustavni prepovedi prevzema država.

Hendrixova zagotovo ni ravnala spodobno. A hudič se, kot vedno, skriva v podrobnostih.

Kot je bilo ugotovljeno na sojenju, je osemletni deček somalijskega porekla, ki je že nosil elektronski sledilec na gležnju, ker je za seboj že imel bogato kariero kradljivca, poskušal nekaj ukrasti iz torbe Hendrixove. Ko je tatu ogovorila s »prepovedanim« izrazom, se ji je približal moški, ki ni bil v sorodu z dečkom niti ga je poznal, in jo začel snemati.

Sharmake Omar, ki je doma iz Somalije, je Hendrixovo izzval, naj tudi njemu reče »nigger«, in ko je to tudi storila, je videoposnetek objavil na družbenih omrežjih in dejal, da se je »bal za svoje življenje«, da bi od ogorčene javnosti zbral 340.000 dolarjev donacij.

Sharmake Omar, ki je doma iz Somalije, je Hendrixovo izzval, naj tudi njemu reče »nigger«, in ko je to tudi storila, je videoposnetek objavil na družbenih omrežjih in dejal, da se je »bal za svoje življenje«, da bi od ogorčene javnosti zbral 340.000 dolarjev donacij.

Omarja so pred tem že obtožili posilstva 16-letnega dekleta s sostorilcem leta 2022, vendar so tožbo marca 2025 umaknili »v interesu pravice«. Po incidentu s Shiloh Hendrix je pobegnil v Somalijo in zavrnil pričanje na sojenju.

Nič od tega ni preprečilo Minnesoti, da Hendrixovo obsodi verbalnega delikta.

Mimogrede, nihče v celotni tej zgodbi ni imel nobene zveze z ameriškimi temnopoltimi državljani, potomci sužnjev, zaradi katerih dostojanstva in zaščite je bil tudi uveden verbalni tabu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek