Prihodnji teden bodo razglasili letošnje dobitnike Nobelovih nagrad

Prihodnji teden bo v znamenju objave imen dobitnikov Nobelovih nagrad. Prvi bo v ponedeljek na vrsti nagrajenec za medicino, svet pa po lanskem šoku z Bobom Dylanom z velikim zanimanjem čaka predvsem na razglasitev dobitnikov nagrade za književnost in za mir.

Teden Nobelovih nagrad se bo začel v ponedeljek z objavo imena dobitnika nagrade za medicino, v torek bo sledila nagrada za fiziko, v sredo pa za kemijo. Četrtek je običajno rezerviran za razglasitev nagrajenca za književnost, vendar datum še ni potrjen. V petek bodo potem tradicionalno objavili nagrajenca za mir, nagrada za ekonomijo pa bo na vrsti prihodnji ponedeljek, 9. oktobra.

Največ ugibanj in razburjenja je povezanega z Nobelovo nagrado za mir, ki po nekaterih spornih odločitvah norveškega Nobelovega odbora v zadnjih letih izgublja lesk.

Lani jo je prejel kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za končanje več kot polstoletne državljanske vojne. Po lanskih rekordnih 376 nominacijah je letos nominiranih 318 posameznikov in organizacij.

Ugibanja o letošnjem dobitniku se vrtijo okoli jedrskega vprašanja, predvsem v luči napetosti med ZDA in Severno Korejo po zadnjem jedrskem poskusu in negotovosti glede iranskega jedrskega sporazuma, za katerega ameriški predsednik Donald Trump grozi, da ga bo razcefral na koščke.

Močna kandidata za nagrado sta po mnenju Henrika Urdala z mirovnega inštituta v Oslu glavna protagonista tega sporazuma iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. "Zelo pomembno je podpirati pobude, ki varujejo pred razvojem in širjenjem jedrskega orožja," je dejal Urdal.

Imena kandidatov so skrbno varovana skrivnosti, jih pa lahko razkrijejo tisti, ki so jih nominirali. Na seznamu naj bi bili tako sirske Bele čelade, kongovski zdravnik Denis Mukwege, zaprti savdski bloger Raif Badavi in žvižgač Edward Snowden. Neimenovani državljan ZDA je nominiral tudi nepredvidljivega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki Severni Koreji odkrito grozi z vojaškim posredovanjem, za njegova prizadevanja za mir z "ideologijo moči".

Po lanskem presenečenju z Bobom Dylanom se veliko ugiba tudi o dobitniku nagrade za književnost. Številna imena se ponavljajo vsako leto: Američan Don DeLillo, Kanadčanka Margaret Atwood, v Siriji rojeni pesnik Adonis, japonski pisatelj Haruki Murakami in kenijski pisatelj Ngugi Wa Thiong'o. Pogosto se omenja Izraelca Amosa Oza in Davida Grosmana, Italijana Claudia Magrisa, Albanca Ismaila Kadareja in Francoza Michela Houellebecqa.

V stockholmskih literarnih krogih se strinjajo, da bo švedska akademija letos verjetno sprejela bolj sprejemljivo in konservativno odločitev po lanskem pretresu z legendarnim ameriškim kantavtorjem, ki je hkrati osupnila in razdelila svetovno javnost.

Nobelov sklad je letos nagrade zvišal z osmih milijonov na devet milijonov švedskih kron (944.000 evrov). Če bo nagrajencev v določeni kategoriji več, si bodo to vsoto razdelili.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.