REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prelomno odkritje življenja na Veneri: »Dovolj plina bi lahko emitiralo le nekaj živega«

Prelomno odkritje življenja na Veneri: »Dovolj plina bi lahko emitiralo le nekaj živega«Venera. Vir: Twitter

Znanstveniki so sporočili, da so v oblakih nad površjem planeta Venera odkrili plin fosfin, kar bi lahko dokazovalo, da na Zemlji najbližjem planetu obstajajo mikrobi, torej življenje v najbolj enostavni obliki.

Raziskovalci niso dejansko odkrili mikrobov, ampak so pojasnili, da na Zemlji fosfin proizvajajo anaerobne bakterije v okoljih, kjer primanjkuje kisika, na primer v močvirjih ali v kanalizaciji.

Znanstveniki so fosfin na Veneri prvič opazili s teleskopom James Clerk Maxwell, ki stoji na Havajih.

Pozneje so njegov obstoj potrdili še s teleskopom iz puščave Atakama v Čilu, navaja New York Times.

Posnetek površja, Venera 13, 1982
Posnetek površine Venere iz sovjetske sonde Venera 13. Leta 1984 je sonda na površini Venere herojsko vzdržala celi dve uri.

»Glede na to, kar trenutno vemo o Veneri, je najverjetnejša razlaga za obstoj fosfina ta, da kaže na obstoj življenja,« je dejala astrofizičarka z MIT-a in soavtorica študije Clara Sousa-Silva.

Ker sončna svetloba ta plin ves čas razgrajuje takšne količine v ozračju Venere skoraj ne bi moglo biti brez proizvodnje plina s pomočjo življenja.

Obstaja tudi možnost, da bi fosfin nastajal s pomočjo kakšnih drugih kemičnih procesov, toda zato ker sončna svetloba ta plin ves čas razgrajuje takšne količine v ozračju Venere skoraj ne bi moglo biti brez proizvodnje plina s pomočjo življenja.

Fosfin je plin, sestavljen iz enega atoma fosforja in treh vodika.

Za človeka je zelo strupen.

Znanstveniki nadaljujejo raziskovanje, da bi bodisi potrdili obstoj življenja na Veneri ali pa ovrgli to tezo in našli alternativno razlago.

Venera je Zemlji najbližji planet.

Je nekoliko manjša od Zemlje, obdana pa je z gosto strupeno atmosfero, zaradi katere temperature na površju dosegajo 471 stopinj Celzija, tlak na njeni površini pa je enak tistemu pod 1000 metri morske gladine.

 Za primerjavo, takšna vročina bi stopila tudi svinec.

Obarvan posnetek površja, Venera 9, 1975
Prvi posnetek površine Venere iz leta 1975, sovjetska sonda Venera 9. Vir: Twitter

»Vemo, da gre za izjemno odkritje. Samo da še vedno ne vemo, kako izjemno je, ne da bi šli nazaj na Venero,« je pojasnila Sousa-Silva.

To pa nikoli ni bilo enostavno. Negostoljubna površina planeta topi kovino in uničuje sonde. Večinoma so jih pošiljali ruski znanstveniki, zadnji uspeh pa je prinesla japonska sonda.

S planeta smo kljub temu dobili doslej samo dve koliko-toliko uporabni sliki površja, predno so sonde odpovedale.

Vemo, da gre za izjemno odkritje. Samo da še vedno ne vemo, kako izjemno je, ne da bi šli nazaj na Venero.

Vendar je novo odkritje razkrilo tudi to, da so znanstveniki predolgo časa zanemarjali Venero.

Odkritje je bilo zato šokantno.

»To je osupljivo in odkritje, kakor iz vedrega neba. In to bo zagotovo sprožilo več raziskav o morebitnem življenju na Veneri,« ocenjuje Sara Sager, planetarna znanstvenica na inštitutu MIT v Massachusettsu.

David Grinspoon iz Planetarnega znanstvenega inštituta v Tucsonu, Arizona, ki sicer ni bil del projekta, vendar je dolgo časa zagovarjal tezo o morebitnem življenju na Veneri se strinja.

»To je presneto vznemirljivo!«, je dejal za NYT.

Venera je ena od najbolj bleščečih stvari na nebu Zemlje, toda žal je manj gostoljubna od blizu.

Kljub temu jo imajo za dvojčico Zemlje, saj ima približno enako maso.

Mnogi znanstveniki menijo, da je nekoč imela vodo in atmosfero ter morda tudi življenje.

Venera-vulkani, slika umetnika

Na takšnih svetovih lahko samo življenje proizvaja fosfin.

Fosfin je pomemben zato, ker na majhnih planetih, kot sta Zemlja in Venera, enostavno ni dovolj energije, da bi fosfin lahko nastajal v velikih količinah s pomočjo anorganskih reakcij.

Obstaja pa en način izdelave fosfina, ki je zelo dober in učinkovit – to pa so procesi v anaerobnih bakterijah, mikrobih, ki za življenje ne potrebujejo kisika.

In kot pravi dr. Soussa-Silva, »na takšnih svetovih lahko samo življenje proizvaja fosfin.«

Na Zemlji nastaja fosfin tudi v iztrebkih in v naših prebavilih, vojska pa je plin, ki je zelo strupen, želela uporabiti tudi kot orožje.

Pri tem še vedno ne vemo veliko niti o tem, kako mikrobi proizvajajo fosfin.

In ko so z močnejšim teleskopom v Atacami v Čilu marca leta 2019 opravili meritve, so lahko presenečeni ugotovili, da je fosfina na Veneri 5 do 20 delčkov na milijardo.

Venera na nebu
Venero lahko te dni opazujemo tudi na večernem nebu, blizu Meseca. Vir: Twitter

Številka se zdi majhna, toda to je še vedno tisočkrat več, kot na Zemlji.

»Odkritje samo je neverjetno«, pravi Paul Byrne, planetarni znanstvenik na univerzi Severna Karolina v ZDA, ki ni sodeloval v raziskavi.

In čeprav sam pravi, da je »skeptičen do tega, da bi bil to dokaz življenja« priznava, da »nima boljše razlage, kot da je to ravno to.«

Dovolj plina bi lahko emitiralo le nekaj - živega.

Njegova skupina je z računalniškimi simulacijami preizkušala, ali bi fosfin lahko nastal kako drugače.

Toda da bi dosegli takšne količine fosfina, kot je v atmosferi Venere, bi ga moralo nekaj stalno obnavljati. Vulkanska aktivnost in strele pa za to niso dovolj.

Dovolj plina bi lahko emitiralo - le nekaj živega ...

Delite članek