Predstava Rojstvo Venere - o slikarju, ustvarjalnosti in usodnem popuščanju pred oblastniki

V Kosovelovem domu v Sežani bodo zvečer premierno uprizorili plesno-gledališko predstavo Rojstvo Venere. Dramsko besedilo Iva Svetine je na oder postavila Barbara Novakovič Kolenc, predstava je nastala v sodelovanju Muzeuma, Kina Šiške in Kosovelovega doma. Kot pravijo ustvarjalci, odpira veliko tem o obdobju renesanse in slikarstvu quattrocenta.

Dogajanje je postavljeno v Firence med septembrom 1449 in majem 1498, v čas med vdorom Karla VIII. in smrtjo patra Girolama Savonarole. Sandro Botticelli, slikar florentinske šole v obdobju zgodnje renesanse, t. i. quattrocenta, avtor znamenitih del Rojstvo Venere in Pomlad, vse bolj pristaja na patrove ekstremne ideje. "Četudi je s Pomladjo in Rojstvom Venere častil pogansko lepoto, morda pa prav zaradi tega, ker se tega zaveda. Je v ozadju nemara celo strah?," v sporočilu za javnost sprašujejo ustvarjalci.

Botticelli je bil, dokler se ni vdal patrovemu vplivu, eden najbolj izrazitih oznanjevalcev renesanse kot duhovne prenove. Botticelli je pod patrovim vplivom pozabil na lastna renesančno humanistična načela. Svojo novo vero izpove s sliko Mistično rojstvo (Nativita), ki jo je dokončal leta 1501 in v katerem se angeli in ljudje objemajo, a ta začne "najedati njegovo ustvarjalno silo". "Po tem ni naslikal nič pomembnega, naredil je le še ilustracije k Božanski komediji. Mlajši slikarji so ga počasi prekašali. Tone v pozabo."

Ko Savonarola gori na grmadi, Botticelli stoji pred praznim platnom, na katerega napiše Nativita. Amadeo, s katerim imata zapleteno razmerje, ga prosi odpuščanja. Skozi prazno platno vstopita Simonetta in Clarice. Ves čas v igro vdira sedanjost: vrhunski strokovnjaki skušajo Rojstvo Venere rešiti pred uničenjem. V replikah se izmenjujejo tehnične ocene in možnosti restavriranja, je zapisano na spletni strani Muzeuma, katerega ustanoviteljica je režiserka.

sandroboticelli_resized.jpg

Svetinovo dramsko besedilo ponuja širok spekter tem o obdobju renesanse in slikarstvu quattrocenta, pri tem bo po navedbah ustvarjalcev v metodološko pomoč Masaccio, slikar zgodnje renesanse, katerega figure so monumentalne in prizemljene v čutnem.

V predstavi nastopajo Maruša Majer, Manca Krnel, Mateja Rebolj, Jernej Gašperin in Vid Klemenc. Kostume je oblikoval Leo Kulaš, sceno Vlatka Ljubanović, za glasbo so poskrbeli Dario Nožić Serini, Luka Lah in Tine Grgurevič.

V Gledališču Koper bodo predstavo ponovili 23. novembra, v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine 2. decembra, po novem letu pa bosta dve ponovitvi v Ljubljani - 13. in 15. januarja v Kinu Šiška.