REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predsedniške volitve na Hrvaškem: Antinatovski Milanović in HDZ-jev Primorac gresta v drugi krog

Predsedniške volitve na Hrvaškem: Antinatovski Milanović in HDZ-jev Primorac gresta v drugi krogZoran Milanović Vir: Twitter

V drugi krog predsedniških volitev na Hrvaškem sta se uvrstila aktualni predsednik Zoran Milanović in neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki ga podpira vladajoči HDZ, kažejo podatki državne volilne komisije po več kot 90 odstotkih preštetih glasov.

Milanović je prejel 49,43 odstotka glasov, Primorac pa 20,05 odstotka.

Po več kot 91,2 odstotka preštetih glasov je imel Milanović podporo nekaj več kot 671.000 državljanov, Primorac pa približno 273.000.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je sicer tudi v svetu najbolj znan po svojem kritičnem stališču do širjenja zveze NATO in vojni v Ukrajini. S svojimi utemeljenimi stališči gre na živce številnim evropskim in zahodnim politikom, vendar pri svojih stališčih vztraja.

na tretjem mestu je neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić z 8,92 odstotka glasov, četrta pa je Ivana Kekin iz zeleno-leve stranke Zmoremo!, za katero je glasovalo 8,43 odstotka volivcev.

Preostali štirje kandidati, član Mosta in župan Sinja Miro Bulj, kandidatka nove desne stranke Dom in narodni zbor (DOMiNO) Branka Lozo, odvetnik in zgodovinar Tomislav Jonjić in podjetnik Niko Tokić Kartelo, so pod štirimi odstotki.

Drugi krog volitev je napovedan za 12. januar.

V zagrebški Tvornici kulture, kjer je volilni štab Milanovića, je po objavi izidov vzporednih volitev zavladalo navdušenje, navzoči pa so uspeh kandidata, ki ga je podpirala največja opozicijska stranka SDP, pospremili z velikim aplavzom.

Milanović se je oglasil tudi na družbenem omrežju Facebook, kjer se je zahvalil za podporo.

V volilnem štabu Primorca v zagrebškem hotelu Westin, kamor je prišel tudi predsednik vlade in HDZ-ja Andrej Plenković, je medtem prevladovalo razočaranje, izide pa so pričakali v tišini, poročajo hrvaški mediji.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je sicer tudi v svetu najbolj znan po svojem kritičnem stališču do širjenja zveze NATO in vojni v Ukrajini.

S svojimi utemeljenimi stališči gre na živce številnim evropskim in zahodnim politikom, vendar pri svojih stališčih vztraja.

Slovenija nima niti enega politika istega kova, kot je Milanović.

Primorac pa je politik, kot so na Hrvaškem v navadi - sovraži manjšine, zlastiSrbe, je globoko veren, očitajo pa mo tudi simpatiziranje z ustaši.

Še posebej znan je postal, ko je avrnil podpis odločitve o odhodu pripadnikov hrvaške vojske v Ukrajino, da bi sodelovali v misiji Nata.

Milanović je v izjavi pojasnil, da je dal soglasje za sodelovanje hrvaške vojske v 12 od 13 misijah po svetu, med drugim v Litvi, na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji, ne pa tudi za misijo, povezano z Ukrajino.

Kot je pojasnil, čeprav želi hrvaška vlada pod taktirko Andreja Plenkovića poslati hrvaške vojake v misijo podpore Ukrajini, je izvajanje takšne odločitve v njegovi pristojnosti kot vrhovnega poveljnika Oboroženih sil Hrvaške.

Odločitev hrvaške vlade temelji na odločitvi Nata, ki je bila sprejeta julija na vrhu v Washingtonu, a Milanović, ki se je udeležil tega srečanja, pravi, da se z njim o odločitvi hrvaške vlade na noben način niso posvetovali.

Hrvaška vlada je v nasprotju z ustavno obveznostjo celo pripravila sklep o napotitvi vojske v Ukrajino, če bi Milanović jasno povedal, da je proti sodelovanju hrvaških sil v tovrstnih misijah.

Milanović je v video nagovoru dejal, da stoji za stališčem, da je Ukrajina žrtev agresije in da ji bo Hrvaška zagotovila vso možno humanitarno pomoč.

»Konca vojne žal ni videti, obstaja pa nevarnost, da se bo vojna razširila prek meja Ukrajine,« pravi Milanović.

Opozoril je, da je njegova naloga kot predsednika Hrvaške in vseh drugih državnih institucij varovati Hrvaško pred vojno.

In sprejeti vse ukrepe, da Hrvaška ostane zunaj teh vojnih spopadov.

»Prav zato predsednik republike ni dal predhodnega soglasja k odločitvi o sodelovanju pripadnikov hrvaške vojske v misiji varnostne podpore in usposabljanja v Ukrajini, pri čemer so mu bili vodilo predvsem hrvaški interesi in varovanje Hrvaške pred morebitno vpletenostjo v vojno,« so sporočili iz Milanovićevega urada.

Hrvaški predsednik poudarja, da bo Hrvaška še naprej pomagala Ukrajini, vendar ta pomoč ne more biti nikakršna oblika sodelovanja pripadnikov hrvaške vojske, ker bi to pomenilo izstop iz okvira nacionalnega interesa Hrvaške in potencialno ogrožanje njenih državljanov.

»Številne velike vojne so se začele z nepremišljenimi logističnimi ali svetovalnimi misijami, ki so se kasneje sprevrgle v vojaške intervencije in nato v velike vojne spopade.

Hrvaška na vojno v Ukrajini ne more bistveno vplivati ​​niti je ne more ustaviti.

Slovenija nima niti enega politika istega kova, kot je Milanović.

Toda premišljena in odgovorna politika državnih oblasti lahko prepreči širjenje vojne proti hrvaškim mejam ter zagotovi mir in varnost za vse hrvaške državljane,« je dejal Milanović.

Z veliko podporo, ki jo je dobil, je dokazal, da velik del volivcev na Hrvaškem, vsaj ko gre za zunanjo politiko zna razmišljati racionalno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke