REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prazni se Kosovo: Kosovski Albanci v »schengen« brez vizumov, Srbe pa EU diskriminira in zapira v geta!

Prazni se Kosovo: Kosovski Albanci v »schengen« brez vizumov, Srbe pa EU diskriminira in zapira v geta!Diskriminacija Evropske unije: Kosovski potni listi da, srbski ne... Vir: Posnetek zaslona, X

Prvega januarja je stopila v veljavo vizumska liberalizacija za »državljane« tako imenovanega Kosova.

Za to si je zelo prizadevala tudi nekdanja novinarka, a sedanja slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.

V spodnjem video posnetku pa lahko vidimo, kako varnostniki kosovskega premierja (v njegovi navzočnosti!) ravnajo z novinarkam:

Imetniki kosovskih potnih listov lahko sedaj potujejo v vse države schengenskega sporazuma – razen v Španijo, ki »Kosova« ne priznava kot državo in dosledno, še dosledneje od same Srbije, zavrača vse dokumente Kosova.

Kako torej ta liberalizacija izgleda v praksi in kakšni bodo njeni dolgoročni politični učinki?

Kratek odgovor na obe vprašanji bi bil, da so učinki predvsem diskriminacijski, znova do srbske manjšine na Kosovu, istočasno pa bodo dolgoročni učinki te poteze slabi predvsem za albansko večino na Kosovu.

Na Kosovu namreč že dolgo časa ne živi več dva milijona prebivalcev, kot je veljalo nekoč. Danes jih najverjetneje ni več mnogo več kot milijon, število pa se bo v prihodnje še hitreje zmanjševalo, ker se bodo sedaj desettisoči kosovskih Albancev preselili v države Evropske unije. Torej tudi v Slovenijo.

Profesor na Fakulteti za politične vede v Prištini Nexhmedin Spahiu je opozoril, da bi lahko v prvem letu po sprejetju vizumske liberalizacije Kosovo zapustilo do 500.000 državljanov.

Spahiu je poudaril, da si večina mladih prebivalcev želi na Zahod, ker na Kosovu ne vidijo perspektive.

»Skoraj iz vsake družine vsaj en član živi in ​​dela v državah zahodne Evrope. Če bo Evropska unija, kot je napovedano, uvedla vizumsko liberalizacijo za državljane Kosova, bo Kosovo v prvih treh do štirih mesecih zapustilo 100.000 državljanov, v naslednjem letu pa bo Kosovo v več valovih zapustilo še 300.000 do 400.000 prebivalcev«, je še pred nastopom vizne liberalizacije svaril Spahiu.

Po njegovih besedah ​​bo Kosovo ostalo brez delovne sile, prepolovilo pa se bo število študentov, ki bodo zaradi dela prekinili študij in odšli na Zahod.

Na stotine zdravnikov je že odšlo. »Poleg mladih bodo s Kosova odhajali tudi slabo plačani strokovnjaki. Med državljani vlada prepričanje, da Kosovo ne more postati demokratična družba, v kateri bosta znanje in strokovnost cenjena. Vsaka oblast na odgovorne položaje izvoli nesposobne in nestrokovne, sposobni in izobraženi pa ostajajo ob strani. Socialni in ekonomski problemi, s katerimi se sooča večina prebivalcev Kosova, so za večino nerešljivi in ​​edini izhod je odhod v države EU.«
​

Kosovski Albanci lahko od 1. januarja brez vizumov potujejo v države schengna. Izključitev Srbov iz vizumske liberalizacije pa je novo sramotno dejanje EU in farsa, ko gre za spoštovanje pravic manjšinskih skupnosti.

Samo po podatkih Zdravniške zbornice je v zadnjih štirih letih s Kosova v tujino odšlo 580 zdravnikov.

Veliko prebivalcev Kosova bo sedaj zagotovo prišlo tudi v Slovenijo.

A med njimi skoraj zagotovo ne bo Srbov.

S prvim januarjem so namreč Srbi iz »južne srbske pokrajine« dobili uradno potrditev, da živijo v getu, saj le še oni potrebujejo vizume za potovanje po Evropi!

Srbi s potnimi listi, ki jih je izdal Koordinacijski direktorat ministrstva za notranje zadeve Srbije, se morajo pred pakiranjem kovčkov namreč postaviti v vrsto pred veleposlaništvi, saj jih je Evropska unija izvzela iz vizumskega režima, s katerim je počastila Albance, kljub dejstvu, da predsednik vlade začasnih institucij v t. i. Republiki Kosovo Albin Kurti vsak dan krši človekove pravice, iz katerih je, kot se hvalijo v Bruslju, »stkana evropska družina.«

Iz Evropske unije so prihajale obljube, da bodo v paket za brezplačna potovanja vključeni tudi Srbi, a se to ni zgodilo, zato so se začele pojavljati domneve, da Bruselj, ki se mu mudi s čimprejšnjo rešitvijo kosovskega vprašanja, želi prisiliti Srbe, da vzamejo potne liste Kosova, ki v Srbiji velja za »lažno državo« in da tako entiteta (in ne država), imenovana Kosovo, naredi še en korak k neodvisnosti.

S prvim januarjem je ob tem tudi Srbija dovolila uporabo registrskih tablic »Republike Kosovo« na svojem ozemlju, a z izjavo, da to ne pomeni priznanje Kosova.

Brezvizumski režim pa je onemogočen samo Srbom na Kosovu, ki jim je onemogočena še ena univerzalna in demokratična pravica – do svobodnega potovanja, ki jo imajo danes vsi ostali v Evropi.

Nekoč so Albanci, ki so bili na začasnem delu v tujini, ali tisti, ki so želeli potovati brez vizumov, množično jemali srbske dokumente in se izjavljali kot državljani Srbije.

Mnoge je sedaj strah, da bodo sedaj številni Srbi s Kosova morali zaprositi za kosovske potne liste, ki so jih doslej zavračali.

Vlada v Prištini nasprotuje temu, da bi Srbi s Kosova in Metohije lahko potovali brez vizumov s srbskim potnim listom.

Glavni pogajalec prištinske ekipe v bruseljskem dialogu je Besnik Bisljimi.

Večkrat je poudaril, da »Srbi s Kosova in Metohije lahko vedno zaprosijo za kosovski potni list«, nakar mu predstavniki Srbov s Kosova in Metohije odgovarjajo, da srbski državljani želijo potne liste svoje matične države.

Kosovo namreč ni nesporno mednarodno priznana država, formalno pa je še vedno pod (sicer zelo ohlapnim) nadzorom OZN oziroma UNMIK-a.

Srbiji kljub temu nihče ne more preprečiti, da izda potne liste svojim državljanom na Kosovu, kar Srbija tudi počne – a vsi, ki imajo prebivališče na Kosovu so s srbskimi potnimi listi avtomatsko zaradi odločitev organov EU izključeni iz brezviznega režima Evropske unije.

Istočasno pa lahko brez vizumov potujejo v EU tako Srbi iz preostalega dela Srbije kot vsi, ki imajo kosovske potne liste.

Po dostopnih podatkih do konca lanskega leta je za kosovski potni list zaprosilo le nekaj več kot 4000 Srbov s Kosova in Metohije.

Očitno je, da je bila ta diskriminacijska politika EU oblikovana kot pritisk na srbsko manjšino na Kosovu.

V občinah na severu pokrajine, kjer živijo pretežno Srbi, so od avgusta do oktobra 2023 izdali 531 potnih listov, v albanskih medijih pa so to predstavili kot »Srbi množično jemljejo potne liste in se integrirajo.«

Evropska komisija je sicer že podala predlog za odpravo vizumov za državljane, ki imajo potne liste, ki jih je izdala Koordinacijska uprava Ministrstva za notranje zadeve RS, vendar mora ta odločitev prestati več ravni odločanja.

Potrebno je soglasje tako Sveta EU kot Evropskega parlamenta, ki pogosto sprejema odločitve v škodo Srbije, predlog pa naj bi obravnavali na politični ravni, na delovni skupini Sveta EU za Zahodni Balkan, v začetku januarja.

Ko tam dobi »zeleno luč«, se predlog pošlje Delovni skupini za vizume, sledi pa morebitna potrditev v Evropskem parlamentu. Zadnji korak v tem procesu je potrditev na ministrskem zasedanju.

Direktor urada za Kosovo in Metohijo Petar Petković je dejal, da je pričakovati, da bodo že v prvih mesecih letošnjega leta Srbi s Kosova in Metohije potovali brez vizumov, in poudaril, da Srbi s Kosova in Metohije niso in ne morejo biti drugorazredni državljani, ampak morajo imeti vse pravice, ki so jim bile dolga leta kratene, ena osnovnih pa je pravica do svobode gibanja kot ena vodilnih vrednot EU.

Poslanka v nemškem Bundestagu Žaklin Nastić je dejala, da je izključitev Srbov iz vizumske liberalizacije sramotno dejanje EU in farsa, ko gre za spoštovanje pravic manjšinskih skupnosti.

Očitno je, da je bila ta diskriminacijska politika EU oblikovana kot pritisk na srbsko manjšino na Kosovu.

Kot je poudarila poslanka Bundestaga, je nesprejemljivo, da je srbska manjšina diskriminirana, in dodala, da je treba vizumsko liberalizacijo začasno ustaviti, dokler ne bo dosežen pravičen konsenz za vse ljudi, ki živijo na Kosovu in Metohiji.

​Vendar so takšni glasovi še vedno zelo redki – v večini medijev prevladuje srbofobija, ki ima korenine še v času razpada Jugoslavije, politiki in mediji, ki podpirajo odcepitev Kosova in etnično čiščenje te entitete s strani večinskega, albanskega prebivalstva pa to spretno izkoriščajo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke