Postopoma, potem nenadoma: Kako deluje nova »svetovna krvna črpalka« in kako bosta Ukrajina in NATO izgubila vojno!

V poplavi raznih vojaških analiz dogajanja v Ukrajini je težko najti tiste, ki so res dobre, zasnovane na podatkih in znanju.

Povsod, zlasti pa na strani »podpornikov Zahoda« prevladujejo propagandistične »analize.«

Toda med komentatorji po znanju vojaške zgodovine in točnosti predvidevanj izstopa analitik, ki piše (plačane) kolumne na omrežju Substack in objavlja pod psevdonimom Big Serge – v spomin na prvega predsednika vlade Rusije.

Glede na pohvale, ki jih je dobil od številnih vojaških komentatorjev si zato njegova zadnja analiza, v kateri razlaga, kaj se pravzaprav dogaja v Ukrajini, zasluži posebno pozornost.

https://t.co/qkHRz7cc1X

— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) January 26, 2023

Od presenetljive odločitve Rusije, da se prvi teden novembra prostovoljno umakne z zahodnega brega Hersona, sicer ni prišlo do dramatičnih sprememb na frontah v Ukrajini, v uvodu svoje analize napiše Big Serge.

To je deloma rezultat poznega jesenskega vremena v vzhodni Evropi, zaradi katerega so bojišča namočena in polna blata, kar močno zavira mobilnost.

Več sto let je bil november slab mesec za poskuse premikov vojske na kakršno koli pomembno razdaljo.

#Nuland remains committed to an ever-more debilitating and dangerous Cold War with #Russia and #China to justify a militarist foreign policy and record #Pentagon budgets.

— Michael Dreyfus (@dreyfus_michael) January 27, 2023

Medtem pa se je Kremelj odločil, da ob vrnitvi statične pozicijske vojne potrpežljivo črpa in razgalja preostale bojne zmogljivosti Ukrajine.

Idealno mesto za dosego tega cilja je našel v Donbasu.

Ukrajinske vojake čaka mesoreznica. Ruska vojska na njih dnevno izstreli preko 60.000 projektilov, Ukrajinci v najboljšem primeru odgovorijo z okoli 6000 granatami.

A za ujete ukrajinske vojake (zgoraj) skrbijo kot zahteva mednarodno pravo.

Sedaj tudi vidimo, da so ruske sile zavzele Soledar, napredujejo v Uglegradu in so že v mestecu Blagodatnoje zahodno od Soledarja. Boji se vodijo že v Bahmutu.

Ukrajinska obramba popušča.

Zemljevid (zgoraj) ene od najbolj kritičnih točk na fronti to jasno kaže.

Postopoma je postalo očitno, da je Rusija zavezana pozicijsko izčrpavajoči vojni, saj to poveča asimetrijo prednosti njenih sil v obstreljevanju na daljavo.

Ukrajinski vojaki (posnetek spodaj) kažejo na razdejanje, ki so ga za seboj v rovu pustili ruski napadi s topništvom.

Pozor, prizori NASILJA!!!

Poteka degradacija bojne sposobnosti ukrajinske vojske oziroma demilitarizacija, kar Rusiji omogoča, da potrpežljivo vzdržuje trenutni tempo, medtem ko organizira svoje na novo mobilizirane sile za ofenzivno akcijo, s čimer pripravlja teren za kaskadne in nevzdržne ukrajinske izgube.

»V romanu Ernesta Hemingwaya, Sonce tudi vzhaja, prej bogatega, zdaj pa srečnega junaka vprašajo, kako je bankrotiral. 'Na dva načina,' odgovarja, 'postopoma in nato nenadoma.'

Nekega dne se bomo morda vprašali, kako je Ukrajina izgubila vojno, in prejeli približno enak odgovor,« ocenjuje Big Serge.

Sledi zanimivo nadaljevanje njegove analize z nekaj video in grafičnimi dodatki, ki kažejo zadnje dogajanje na fronti.

Verdun Redux

Lahko rečemo, da so zahodni režimski mediji postavili zelo nizke standarde za poročanje o vojni v Ukrajini, glede na to, v kolikšni meri je osrednja pripoved nepovezana z realnostjo.

Tudi glede na te nizke standarde je način, kako se prebivalstvu predstavlja trenutna bitka v Bahmutu, resnično smešen. Bahmut se zahodnemu občinstvu predstavlja kot popolna sinteza vseh oblik ruskega neuspeha: na kratko, Rusija trpi grozljive žrtve, ko se trudi zavzeti majhno mesto z zanemarljivim operativnim pomenom.

Zlasti britanski uradniki so bili v zadnjih tednih zelo glasni, ko so vztrajali, da Bahmut nima skoraj nobene operativne vrednosti.

Video taken by the body camera of Kraken neo-Nazi regiment soldiers executing Ukrainian soldiers for desertion. Barrier troops such as Kraken cover the rear of battlefronts to prevent desertions. (This video was taken from a liquidated Kraken soldier.) pic.twitter.com/AWloUxAbbt

— John Moran (@RueDaungier) January 30, 2023

Resnica je dobesedno nasprotje te zgodbe: Bahmut je operativno kritičen ključni položaj v ukrajinski obrambi in Rusija ga je spremenila v smrtno jamo, zaradi katere morajo Ukrajinci žrtvovati pretirano veliko ljudi, da bi obdržali položaj tako dolgo, kot je mogoče.

Pravzaprav je vztrajanje, da Bahmut ni operativno pomemben, rahlo žaljivo za občinstvo, tako zato, ker hiter pogled na zemljevid jasno pokaže, da je v središču regionalnega cestnega omrežja, in zato, ker je Ukrajina tja poslala ogromno enot.

Stopimo korak nazaj in razmislimo o Bahmutu v kontekstu splošnega položaja Ukrajine na vzhodu. Ukrajina je začela vojno s štirimi delujočimi obrambnimi črtami v Donbasu, ki so bile zgrajene v zadnjih 8 letih tako kot del tleče vojne z LNR in DNR, kot tudi kot priprave na morebitno vojno z Rusijo.

Te proge so strukturirane okoli urbanih aglomeracij s cestnimi in železniškimi povezavami med seboj in jih je mogoče grobo našteti na naslednji način:

Donbas je še posebej primeren kraj za gradnjo mogočne obrambe. Je visoko urbanizirana in industrijska regija (Doneck je bil pred letom 2014 najbolj urbana regija v Ukrajini, kjer je več kot 90 odstotkov prebivalstva živelo v urbanih območjih), z mesti in kraji, v katerih prevladujejo tipično robustne sovjetske stavbe, skupaj z bogatimi industrijskimi kompleksi.

Ukrajina je velik del zadnjega desetletja porabila za izboljšanje teh položajev, naselja na prvi liniji pa so prepredena s strelskimi jarki in položaji, ki so jasno vidni na satelitskih posnetkih. Nedavni video iz osi Avdiivka prikazuje obseg ukrajinskih utrdb.

Torej, poglejmo stanje teh obrambnih pasov.

Prvi pas, ki je potekal približno od Severodonecka in Lisičanska do Popasne, so poleti pretrgale ruske sile.

Rusija je dosegla velik preboj pri Popasni in je lahko začela polno prebijanje iz te linije, pri čemer je Lisičansk padel v začetku julija.

Na tej točki fronta leži neposredno na tem, kar sem označil kot 2. in 3. ukrajinski obrambni pas, in oba pasova zdaj močno krvavita, poudarja Big Serge.

Wagnerjeve sile so zavzele Soledar in prekinile povezavo med Bahmutom in Siverskom, medtem ko je okoli Donecka močno utrjeno predmestje Marinka skoraj popolnoma očiščeno ukrajinskih čet, zloglasni ključni ukrajinski položaj v Avdiivki (kraj, od koder obstreljujejo civilno prebivalstvo mesta Doneck) pa je obkoljen.

Ti položaji so za Ukrajino absolutno kritični.

Izguba Bahmuta bo pomenila propad zadnje obrambne črte, ki je stala na poti Slavjansku in Kramatorsku, kar pomeni, da se bo ukrajinski vzhodni položaj hitro skrčil na njen četrti (in najšibkejši) obrambni pas.

Aglomeracija Slavjansk je veliko slabši položaj za obrambo Ukrajine kot drugi pasovi iz več razlogov. Kot prvo in najpomembnejše, kot pas, ki je najbolj zahodno (in s tem najbolj oddaljen od štartnih linij februarja 2022), je med obrambnimi pasovi najmanj izboljšan in najmanj utrjen.

Drugič, veliko, preprosto rečeno, »dobrih stvari« v okolici Slavjanska je vzhodno od mesta, vključno s prevladujočimi vzpetinami in glavnimi avtocestami.

Ob vsem tem moramo povedati, da si je Ukrajina zelo želela obdržati linijo Bahmut, saj je to zelo zaželen položaj, zato so v ta sektor pošiljali enote.

Absurdne stopnje zavezanosti ukrajinskih sil na tem območju so bile večkrat dobro opažene, toda samo v hitro osvežitev dodajmo, da javno dostopni ukrajinski viri locirajo najmanj 34 brigad ali enakovrednih enot, ki so bile razporejene na območju Bahmuta.

Mnoge od teh so bile razporejene pred meseci in so že razbite, vendar v celotnem razponu potekajoče bitke to predstavlja osupljivo zavezo.

Ruske sile, predvsem Wagner PMC in enote LNR, počasi, a vztrajno rušijo to ukrajinsko trdnjavo z intenzivno uporabo topništva. Novembra je zdaj že nekdanji svetovalec Zelenskega Oleksij Arestovič priznal, da je rusko topništvo na osi Bahmut uživalo prednost v razmerju približno 9 proti 1, zaradi česar se Bahmut spreminja v jamo smrti.

Bitka je na Zahodu predstavljena kot tista, v kateri Rusi - običajno stereotipizirani kot vojaki kaznjenci, ki jih zaposluje Wagner - začnejo frontalne napade na ukrajinsko obrambo in vzamejo grozljive žrtve, ko poskušajo premagati obrambo s čistim številom. Nekaj povsem nasprotnega pa je veliko bližje resnici. Rusija napreduje počasi, ker z artilerijo uniči ukrajinsko obrambo, nato pa previdno pošlje naprej v to zdrobljeno obrambo še pehoto.

Ukrajina medtem še naprej usmerja enote, da bolj ali manj napolnijo jarke s svežimi branilci. Prispevek Wall Street Journala o bitki, ko je časnik poskušal predstaviti zgodbo o ruski nesposobnosti, je pomotoma vključil priznanje ukrajinskega poveljnika na terenu, ki je rekel: »Zaenkrat menjalni tečaj menjave naših življenj za njihova daje prednost Rusom. Če bo šlo tako naprej, nas lahko zmanjka.«

Primerjave so bile narejene z eno najbolj zloglasnih bitk prve svetovne vojne - krvavo katastrofo pri Verdunu.

Čeprav ne gre pretiravati glede napovedne vrednosti vojaške zgodovine (v smislu, da temeljito poznavanje prve svetovne vojne ne omogoča napovedovanja dogodkov v Ukrajini), sem velik oboževalec zgodovine kot analogije, in nemški načrt v Verdunu je uporabna analogija za to, kar se sedaj dogaja v Bahmutu, opozarja Big Serge.

Bitko pri Verdunu si je nemško vrhovno poveljstvo zamislilo kot način, kako ohromiti francosko vojsko tako, da jo potegne v vnaprej konfiguriran mlin za meso. Namen je bil napasti in zavzeti ključno obrambno vzpetino - tako pomembno ozemlje, da bi bila Francija prisiljena protinapasti in ga poskušati ponovno zavzeti.

Nemci so upali, da bo Francija namenila svoje strateške rezerve temu protinapadu, da bi jih lahko uničili.

Čeprav Nemčiji pri Verdunu ni uspelo popolnoma izčrpati francoske bojne moči, je postala to ena najbolj krvavih bitk v svetovni zgodovini.

Nemški kovanec v spomin na bitko je upodobil okostnjak, ki črpa kri iz zemlje – srhljiva, a primerna vizualna metafora.

So Vladimir Putin was right all along:

The US Pentagon released a statement on its official website acknowledging that it has funded 46 Ukrainian biological facilities over the past 20 years.... https://t.co/aUED6bQggG

— Richard (@ricwe123) January 30, 2023

»Svetovna krvna črpalka« - v spomin na mlin za meso v Verdunu

Nekaj podobnega se res dogaja Bahmutu, v tem smislu, da Rusija pritiska na eno najbolj občutljivih točk na fronti in tja privablja ukrajinske enote, da jih uničuje.

Pred nekaj meseci, po ruskem umiku z zahodnega brega Hersona, so Ukrajinci navdušeno govorili o nadaljevanju svojih ofenzivnih prizadevanj z napadom proti jugu v Zaparožju, da bi prerezali kopenski most do Krima, skupaj z nadaljnjimi prizadevanji za preboj v severni Lugansk.

Namesto tega so bile sile z obeh teh osi preusmerjene v Bahmut, do točke, kjer ta os aktivno črpa ukrajinsko bojno moč na drugih območjih.

Ukrajinski viri, prej polni optimizma, se zdaj nedvoumno strinjajo, da ukrajinske ofenzive v bližnji prihodnosti ne bo.

Medtem ko to berete, Ukrajina še naprej usmerja sile v os Bahmut.

Trenutno se je položaj Ukrajine okoli Bahmuta zelo poslabšal, ruske sile (večinoma Wagnerjeva pehota ob podpori topništva ruske vojske) so znatno napredovale na obeh bokih mesta.

Na severnem krilu je zavzetje Soledarja potisnilo ruske linije na doseg avtocest v smeri sever-jug, medtem ko je skoraj hkratno zavzetje Klishchiivka na južnem krilu potisnilo frontne črte do praga Chasiv Jar (trdno v operativnem zaledju Bahmuta).

Ukrajinci trenutno niso obkoljeni, vendar je zlahka zaznati nadaljnje plazenje ruskih položajev vse bližje preostalim avtocestam. Trenutno imajo ruske sile položaje v krogu dveh milj od vseh preostalih avtocest.

Še bolj pomembno je, da Rusija zdaj nadzoruje vzpetine tako severno kot južno od Bahmuta (mesto samo leži v depresiji, obdani s hribi), kar daje Rusiji ognjeni nadzor nad večino bojnega prostora. Trenutno pričakujem, da bo Rusija očistila obrambno črto Bahmut-Siversk do konca marca.

Medtem pa razgaljenje ukrajinskih sil na drugih oseh povečuje možnost odločilnih ruskih ofenziv drugje, je prepričan Big Serge.

Artemovsk (Bahmut) házakban lapuló kaprok mindenhol pic.twitter.com/gUz3Y9rPzV

— Csaba Szegedi (@szegedicsaba72) January 22, 2023

Trenutno je fronta približno sestavljena iz štirih glavnih osi, z znatnimi aglomeracijami ukrajinskih čet. Te od juga proti severu sestavljajo osi Zaporožja, Donecka, Bahmuta in Svatove (glej spodnji zemljevid).

Prizadevanje za okrepitev sektorja Bahmut je opazno oslabilo ukrajinsko moč na teh drugih sektorjih. Na fronti v Zaporožju je na primer trenutno potencialno na bojni liniji le pet ukrajinskih brigad.

Trenutno je večina ruske bojne moči neizkoriščena, tako zahodni kot ukrajinski viri pa postajajo (z zamudo) vse bolj zaskrbljeni zaradi možnosti ruske ofenzive v prihodnjih tednih.

Trenutno je celoten ukrajinski položaj na vzhodu ranljiv, ker je pravzaprav ogromen kotel, ranljiv za napade iz treh smeri.

Zlasti dva cilja operativne globine lahko uničita ukrajinsko logistiko in vzdrževanje. To sta Izjum na severu in Pavlograd na jugu.

Ruski udarec po zahodnem bregu reke Oskil proti Izjumu bi istočasno grozil, da bo odrezal in uničil ukrajinsko skupino na osi Svatove (S na zemljevidu) in prekinil vitalno avtocesto M03 od Harkova.

Po drugi strani pa bi doseganje Pavlograda popolnoma izoliralo ukrajinske sile okoli Donecka in prekinilo večji del ukrajinskega tranzita čez Dneper.

Oba, Izjum in Pavlograd, sta približno 70 milj oziroma nekaj čez 100 kilometrov od začetnih linij bodoče ruske ofenzive in tako ponujata zelo mamljivo kombinacijo – oba sta operativno pomembna in na sorazmerno obvladljivem dosegu.

Včeraj smo začeli opažati rusko napredovanje na zaporoški osi. Medtem ko so ti trenutno v glavnem sestavljeni iz izvidovanja s silo, ki se potiska v »sivo cono« (to dvoumno stično točko), je rusko obrambno ministrstvo zatrdilo, da je bilo zavzetih več naselij, kar bi lahko napovedovalo pravi ofenzivni napad v tej smeri.

Ključni znak bi bil ruski napad na Orikhiv, ki je veliko mesto s pravim ukrajinskim garnizonom v njem. Ruski napad tukaj bi pomenil, da je v teku nekaj več kot poskusni napad.

"TOS-1 "working on Bahmut

"TOS-1 " was used against eight-story residential buildings in the east of the city.

Wagner PMC are using them, which is storming Bakhmut pic.twitter.com/8Pqx4UBAlc

— AZ  (@AZgeopolitics) January 25, 2023

Včasih je težko razčleniti razliko med tem, kar napovedujemo, da se bo zgodilo, in tem, kar želimo, da se zgodi.

To je vsekakor tisto, kar bi izbral, če bi bil odgovoren za rusko načrtovanje – prodor proti jugu ob zahodnem bregu reke Oskil na osi Kupjansk-Izjum in istočasen napad proti severu mimo Zaporožja proti Pavlogradu. V tem primeru verjamem, da je preprosto kratkoročen prodor mimo Zaporožja boljši kot da se sile zapletejo v tamkajšnjo urbano bitko.

Ali bo Rusija to res poskušala, ne vemo. Ruska operativna varnost je veliko boljša od ukrajinskih ali njihovih posredniških sil (Wagner in milice LNR/DNR), zato o ruskih namerah vemo bistveno manj kot o ukrajinskih. Ne glede na to vemo, da ima Rusija močno premoč v bojni moči in da ima v dosegu sočne operativne cilje.

French journalists accidentally gave out the positions of the Armed Forces of Ukraine in Bakhmut#Ukraine #Bakhmut #Donbas #UkraineRussiaWar #https://t.co/SeLMbjzdmZ

— Villa7 (@david_n919) January 30, 2023

Prosim, gospod, želim še nekaj

Pogled iz ptičje perspektive na ta konflikt razkriva fascinantno metastrukturo vojne. Kaže nam dogajanje, strukturirano okoli Rusije, ki postopoma prebija zaporedne ukrajinske obrambne pasove.

Mislim, da podobna vrsta progresivne strukture velja za vidik ustvarjanja sile v tej vojni, s katerimi je Rusija uničila niz ukrajinskih vojska.

Naj bom malo bolj konkreten.

Medtem ko ukrajinska vojska vsaj delno obstaja kot stalna institucija, je bila njena bojna moč na tej točki večkrat uničena in ponovno zgrajena s pomočjo zahodne pomoči. Prepoznati je mogoče več faz - življenskih ciklov:

V prvih mesecih vojne je bila obstoječa ukrajinska vojska večinoma izbrisana.

Rusi so uničili velik del ukrajinske bogate zaloge težkega orožja in razbili številne kadre v jedru ukrajinske profesionalne vojske.

Po tem začetnem razpadu je bila ukrajinska bojna moč okrepljena s prenosom skoraj vsega sovjetskega starodobnega orožja iz zalog nekdanjih držav Varšavskega pakta.

S tem so prenesli sovjetska vozila in strelivo, združljivo z obstoječimi ukrajinskimi zmogljivostmi, iz držav, kot sta Poljska in Češka, in to je bilo večinoma končano do konca pomladi 2022.

V začetku junija (lani) so na primer zahodni viri priznavali, da so bile sovjetske zaloge že izčrpane.

Ko so bile zaloge Varšavskega pakta izčrpane, je NATO začel nadomeščati uničene ukrajinske zmogljivosti z zahodnimi ekvivalenti v procesu, ki se je začel poleti. Posebej omembe vredne so bile havbice, kot sta ameriška M777 in francoska Caesar.

Rusija se je v bistvu borila z več obnovljenimi različicami ukrajinske vojske – uničila je predvojne sile v uvodnih mesecih, nato se borila proti enotam, ki so bile ponovno okrepljene iz zalog Varšavskega pakta, in zdaj degradira sile, ki so v veliki meri odvisne od zahodnih sistemov.

To je vodilo do zdaj znanega intervjuja poveljnika ukrajinskih sil generala Zalužnega v časniku Economist, v katerem je zahteval več sto glavnih bojnih tankov, bojnih vozil pehote in topov.

Pravzaprav je zahteval še eno vojsko, saj se zdi, da Rusi kar naprej uničujejo tisto, ki jo ima.

Opozoriti želim na nekaj posebnih področij, kjer so zmogljivosti Ukrajine očitno oslabljene pod sprejemljive ravni, in opazovati, kako je to povezano z Natovim prizadevanjem, da bi ohranil ukrajinsko vojno.

Zaluzny asked for 300 tanks, 500 IFV, 500 artillery pieces and unlimited ammo.

— galileo (@pkm_inc) January 26, 2023

Najprej topništvo

Rusija že več tednov daje prednost protibaterijskim akcijam in zdi se, da zelo uspešno lovi in uničuje ukrajinsko topništvo.

Zdi se, da to delno sovpada z uvedbo novih sistemov za zaznavanje protibaterij »Penicillin«. To je precej lepo novo orožje v ruskem arzenalu.

Protibaterijski boj je na splošno sestavljen iz nevarnega tanga orožja in radarskih sistemov.

Protibaterijski radar je zadolžen za odkrivanje in lociranje sovražnikovega orožja, tako da ga lahko uničijo lastne cevi – igra je približno podobna sovražnim ekipam ostrostrelcev (topništvo) in opazovalcev (radar), ki poskušajo loviti drug drugega – in seveda je smiselno zadeti tudi radarske sisteme nasprotne strani, da jih tako rekoč zaslepimo.

Sistem Penicillin ponuja močne nove zmogljivosti ruski protibaterijski kampanji, ker zaznava sovražne topniške baterije ne z radarjem, ampak z akustičnim lociranjem.

Ko zazna sovražnikov strel v sodelovanju z nekaj zemeljskimi komponentami locira sovražnikovo orožje s seizmičnim in akustičnim zaznavanjem.

Prednost tega sistema je v tem, da je za razliko od protibaterijskega radarja, ki oddaja radijske valove, ki razkrijejo njegov položaj, sistem Penicillin pasiven – preprosto mirno sedi in posluša, kar pomeni, da ne ponuja preprostega načina, da ga sovražnik locira.

Zaradi tega Ukrajina v protibaterijski vojni trenutno nima dobrega načina, da bi zaslepila (ali bolje rečeno oglušila) Ruse.

Poleg tega so bile ruske protibaterijski sposobnosti povečane s povečano uporabo brezpilotnega letala Lancet proti težkemu orožju.

Skratka, Rusija je v zadnjem času uničila kar nekaj ukrajinskega topništva.

Rusko obrambno ministrstvo je poudarilo uspeh v protibaterijskem boju. Vem, da na tej točki razmišljate, »zakaj bi zaupali ruskemu ministrstvu za obrambo?« Pošteno – ne zaupajmo, vendar preverimo.

NATO je 20. januarja sklical sestanek v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji v ozadju sestavljanja velikega novega paketa pomoči za Ukrajino. Ta paket pomoči vsebuje, glej ga zlomka, ogromno topniških orožij.

Po mojem štetju ta teden napovedana pomoč vključuje skoraj 200 topov.

Več držav, vključno z Dansko in Estonijo, pošilja Ukrajini dobesedno vse svoje havbice.

Recite mi, da sem nor, vendar resno dvomim, da bi se več držav samo spontano odločilo, da bodo ob istem času poslale Ukrajini svojo celotno zalogo topniškega orožja, če se Ukrajina ne bi soočala s kriznimi stopnjami topniških izgub, sklepa Big Serge.

Poleg tega so ZDA sprejele nove korake brez primere za dobavo granat Ukrajini.

Ravno v zadnjem tednu so začeli prenašati svoje zaloge iz Izraela in Južne Koreje, med poročili je zaznati, da so ameriške zaloge tako izčrpane, da bo trajalo več kot desetletje, da se obnovijo.

Preglejmo dokaze in ali lahko naredimo razumen zaključek:

- Ukrajinski uradniki priznavajo, da je njihovo topništvo na kritičnih sektorjih fronte prekašano z 9 proti 1.

- Rusija uporablja najsodobnejši protibaterijski sistem in povečuje število dronov Lancet.

- Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so v velikem številu locirali in uničevali ukrajinske topniške sisteme.

- NATO je pohitel sestaviti ogromen paket topniških sistemov za Ukrajino.

- Združene države črpajo iz kritičnih zaloge, namenjenih ofenzivnim akcijam, da bi Ukrajino oskrbovale z granatami.

Osebno menim, da je glede na vse to razumno domnevati, da je bila ukrajinska artilerija v veliki meri razbita in da jo NATO poskuša znova obnoviti, je prepričan avtor.

I tim ljudima na čast bi ja kao građanien EU i osoba s uključenim mozgom trebao slijepo aplaudirati i akomodirati svaki njihov kapric? Fuck Off! UA=korupcija

Visoki dužnosnici napuštaju Vladu, isplivali i detalji zbog kojih ih se Zelenski morao riješiti! https://t.co/V3qtBowPAu

— Bon Vivan (@BonvivanBon) January 24, 2023

Moje kraljestvo za tank

Glavna točka spora v zadnjih tednih je bila, ali bo NATO Ukrajini dal glavne bojne tanke ali ne. General Zalužni je v svojem intervjuju za Economist namignil na močno izčrpan ukrajinski tankovski park, v katerem je prosil za stotine MBT.

NATO je poskušal zagotoviti vmesno rešitev tako, da je Ukrajini dal različna oklepna vozila, kot sta Bradley IFV in Stryker, ki sicer povrnejo nekaj mobilnosti, vendar moramo nedvoumno reči, da nikakor niso nadomestek za vozila pehote (MBT) in da so v obeh primerih precej slabi glede zaščite in gašenja požarov.

Poskus uporabe Bradleyja, na primer, v vlogi MBT, ne bo deloval.

Zaenkrat se zdi, da bo Ukrajina od Velike Britanije prejela majhno peščico tankov Challenger, govori pa se tudi o donaciji Leopardov (nemške znamke), Abrams (ameriških) in Leclerc (francoskih).

Kot ponavadi je moč ukrajinske vojske na bojišču, ko bo prejela tanke, po eni strani močno precenjena (s strani podpornikov Ukrajine kot pesimističnih Rusov) in podcenjena (s strani ruskih optimistov).

Predlagam srednjo pot.

Število tankov, ki jih je mogoče razumno dati Ukrajini, je razmeroma nizko, preprosto zaradi bremena usposabljanja in vzdrževanja. Vsi ti tanki uporabljajo drugačno strelivo, posebne dele in zahtevajo specializirano usposabljanje.

Niso takšni sistemi, ki bi jih lahko neizurjena posadka preprosto odpeljala iz parkirišča neposredno v boj.

Idealna rešitev za Ukrajino bi bila, da bi prejeli samo Leoparde A24, saj bi jih lahko dobili v spodobnem številu (morda nekaj sto), pa še vsaj standardizirani bi bili.

Seveda moramo tudi omeniti, da ti zahodni tanki verjetno ne bodo spremenili razmer na bojišču. Leopard je svoje omejitve pokazal že v Siriji med turško operacijo. Upoštevajte naslednji citat iz enega od člankov iz leta 2018: »Glede na to, da te tanke v veliki meri uporabljajo članice Nata - vključno s Kanado, Nizozemsko, Dansko, Grčijo in Norveško - je še posebej neprijetno videti, kako jih sirski teroristi tako zlahka uničijo, čeprav se od njih pričakuje, da se bodo kosali z rusko vojsko.«

Navsezadnje je Leopard dokaj vsakdanji MBT, zasnovan v 1970-ih, ki ga je premagal ruski T-90.

To ni nek grozen kos opreme, vendar zagotovo ne bo teroriziral vse okoli sebe na bojišču. Imeli bodo izgube in bodo izčrpani, tako kot je bil izčrpan ukrajinski predvojni tankovski park.

La rumeur est confirmée… l’Égypte soutient l’Ukraine et confirme la livraison de 30 exemplaires « léopard »de l'AB81 Camel !  pic.twitter.com/D5IvnWkfrZ

— Marc (@cramceleden74) January 30, 2023

Vendar to ne spremeni dejstva, da bo ukrajinska vojska z nekaj četami Leopardov močnejša od vojske brez njih.

Mislim, da je pošteno reči, da so vse naslednje tri trditve resnične:

- Prejem različnih vrst zahodnih tankov bo za Ukrajino povzročil težko breme glede usposabljanja, vzdrževanj in logistike.

- Zahodni tanki, kot je Leopard, imajo omejeno bojno vrednost in bodo uničeni tako kot vsi drugi tanki.

- Zahodni tanki bodo dvigovali bojno moč ukrajinske vojske, dokler bodo na terenu.

Glede na to se na tej točki (obvjavljeno 20.1.2023, op prev.) ne zdi, da želi NATO Ukrajini dati glavne bojne tanke.

Sprva je bilo predlagano, da bi tankom iz skladišč lahko le odstranili prah in jih dali Kijevu, vendar je proizvajalec izjavil, da ta vozila niso v delovnem stanju in ne bodo pripravljena za boj do leta 2024.

To pušča le možnost, da črpajo neposredno iz lastnih tankovskih zalog, do česar so bili doslej zadržani.

Archive: "The game changer" Leopard 2 being destroyed in Al-bab, Syria. all will be destroyed pic.twitter.com/A6WUwyniKY

— www.anoncandanga.com (@anon_candanga) January 25, 2023

Zakaj? Sklepam, da zato, ker NATO ne verjame v ukrajinsko zmago.

Ukrajina ne more niti sanjati, da bi Rusijo izrinila iz njenih ozemelj brez ustreznih tankovskih sil, zato zadržanost do predaje tankov nakazuje, da NATO misli, da so to tako ali tako le sanje.

Namesto tega še naprej dajejo prednost orožju, ki vzdržuje sposobnost Ukrajine, da se spopada s statično obrambo (torej na stotine topniških orodij), ne da bi se prepustili domislicam o velikem ukrajinskem oklepnem napadu na Krim.

Glede na močno vojno vročico, ki se je razvila na Zahodu, pa je možno, da nam politični zagon vsiljuje izbiro.

Možno je, da smo dosegli točko, ko rep maha s psom, da je NATO ujet v lastno retoriko nedvoumne podpore, dokler Ukrajina ne pride do popolne zmage, in morda bomo še videli Leoparde 2A4, kako gorijo v stepi.

Talk all across #Donetsk is how they will burn Germany's #Leopard tanks. Imagine how highly this motivates #Russian troops engaged in a 'denazification' operation. They will do it for their grandparents. Pictured is a destroyed Turkish Leopard 2A4. pic.twitter.com/hfBRLjbU0w

— tim anderson (@timand2037) January 30, 2023

Povzetek: Smrt države

Ukrajinska vojska je izjemno degradirana, saj je utrpela pretirane izgube tako v ljudeh kot v težki oborožitvi.

Menim, da se ukrajinske izgube na tej točki približujejo številki 150.000 in jasno je, da so njihove zaloge topov, granat in oklepnih vozil v veliki meri izčrpane.

#German #Leopard and #American #Abrams tanks destroyed in #Syria and #Iraq
The western propaganda and the media intimidation about this two is exaggerated only to drown #Ukraine
In the mud of war more and more #RussiaUkraineWar pic.twitter.com/dYVkGYZLah

— Tigrou Dz (@TigrouDz) January 24, 2023

Pričakujem, da bo obrambna črta Bahmut-Siversk očiščena pred aprilom, potem pa bo Rusija napredovala proti finalu (in najšibkejšemu) obrambnemu pasu okoli Slavjanska.

Medtem ima Rusija v rezervi precejšnjo bojno moč, ki jo lahko uporabi za ponovno odprtje severne fronte na zahodnem bregu Oskila in ponoven začetek ofenzivnih operacij v Zaporožju, s čimer bi ukrajinsko logistiko postavili v kritično nevarnost.

»Ta vojna se bo do konca vodila na bojišču in se bo končala z ugodno odločitvijo za Rusijo«, zapiše Big Serge.

V nadaljevanju se dotakne še nekaterih drugih odprtih zadev, povezanih z vojno (npr. pojasnilu, zakaj tudi prevrat v Rusiji in padec Putina ne bi spremenil ničesar), toda glede ključnega vprašanja, ki nas zanima, se zdi njegova analiza utemeljena na dejstvih, logična in prepričljiva.

Če je res, pa bodo pokazali že naslednji meseci v Ukrajini.