REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Osvobajanje »vasi« v »protiofenzivi«: Zakaj to ni »uspeh«, kot ga prikazujejo zahodni mediji?

Osvobajanje »vasi« v »protiofenzivi«: Zakaj to ni »uspeh«, kot ga prikazujejo zahodni mediji?Uničen najboljši Leopard, ki ga lahko izdela nemška industrija... Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Že ob začetku sedanje ukrajinske »protiofenzive« so nekateri analitiki na ruskih kanalih opozarjali, da bodo kljub trdnim obrambnim linijam ruske vojske enote Kijeva vendarle uspele doseči neke uspehe.

Po osmih dnevih bojev, v katerih so ukrajinske sile izgubile že okoli polovico v Ukrajino poslanih nemških tankov Leopard se je to sedaj res zgodilo.

Zahodni mediji, ki so o poraznih izgubah ukrajinske vojske ves teden molčali so sedaj vendarle objavili prvo »pozitivno« novico.

Ukrajina je namreč sporočila, da so njene sile osvobodile tri vasi v regiji Doneck na jugovzhodu države.

»To so prvi uspehi ukrajinskih sil v dolgo napovedovani protiofenzivi,« poročajo osrednji zahodni mediji.

Na vzhodni fronti so vojaki 68. brigade »osvobodili Blagodatne, ki je imelo pred vojno manj kot tisoč prebivalcev«, so sporočile ukrajinske kopenske sile.

Manj kot tri ure pozneje je ukrajinska vojska sporočila, da je »znova pod ukrajinsko zastavo« tudi vas Neskučne, prav tako v regiji Doneck.

Zvečer pa je namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar sporočila, da je pod nadzorom ukrajinskih sil tudi vas Makarivka/Makarovka v bližini Blagodatnega.

»Hvaležen sem našim vojakom za ta dan (...). Hvala! Hvala vam za vsak korak, za vsako bitko, za vsakega uničenega okupatorja,« je v dnevnem sporočilu zapisal ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski.

A kmalu zatem je bila Makarovka – znova v rokah ruskih sil.

Kako zgrešene so ocene o »uspehih«, ki temeljijo le na oceni nadzora nad ozemljem pa kaže analiza publicista in vojaškega analitika Williama Schryverja, ki že od začetka vojne precej natančno napoveduje razvoj dogodkov.

Spodaj si lahko ogledate, kako šefica Evropske komisije razglaša, da mora ruska vojaška industrija zaradi sankcij EU procesorje jemati iz pralnih strojev, kako so v resnici videti sežgani nekdanji nemški tanki in današnji, kako ruski vojak s streli uničuje mine in druge prizore iz vojne...

Cilj vojne je uničiti sovražno vojsko.

Schryver uspehe ukrajinskih sil ocenjuje takole: »Žal, psihologija imaginarne vojne je posledica gore neresnic, ki so na splošno razglašene za neizpodbitne resnice. Toda sčasoma se bodo umaknile neizpodbitnim dejstvom. Dejansko smo v zahodnih medijih v zadnjem času videli veliko dokazov o tem.

Ko bodo zgodovinarji na te zadeve gledali za nazaj, bo veliko širše in bolje razumljeno, da so NATO in njegovi ukrajinski posredniki to vojno izgubili – in to hudo – predvsem zaradi svoje nespremenljive predanosti logični zmoti, utelešeni v pogosto izraženi ideji, da je zavzemanje in držanje 'ozemlja' pomembno merilo uspeha v vojni.

Kot sem prvič zapisal pred skoraj enim letom v enem svojih prvih uradnih komentarjev o tej vojni - in kot sem od takrat nenehno ponavljal - je cilj vojne uničiti sovražno vojsko.

Če se ta cilj najučinkoviteje doseže z bojevanjem v ofenzivi in osvajanjem ozemlja, potem je to tisto, kar morate storiti.«

»Če pa lahko po drugi strani učinkoviteje in gospodarneje uničite sovražno vojsko z močnega obrambnega položaja, tudi če to pomeni odstop ozemlja, da bi zavzeli takšen položaj, potem je TO tisto, kar morate storiti.

Brez nekega prevladujočega strateškega imperativa je pridobitev in/ali zadrževanje 'ozemlja' samo po sebi nesmiseln cilj.

Brez nekega prevladujočega strateškega imperativa je pridobitev in/ali zadrževanje 'ozemlja' samo po sebi nesmiseln cilj.

Dejansko, če ga napadate pametno in strokovno - in še posebej, če vaša ognjena moč močno presega sovražnikovo (kot v veliki večini primerov velja za Ruse v tej vojni) - lahko skoraj vedno bolj učinkovito in ekonomično uničite sovražne sile iz obrambne drže.

Rusi so v tem pogledu ves čas blesteli v tej vojni.«

»Seveda popolnoma razumem, da veliko ljudi – tudi med proruskimi analitiki – še naprej meni, da so bili umiki v regijah Harkov in Herson konec leta 2022 ponižujoči preobrati za Ruse.

Po drugi strani pa sem od prvih dni teh 'protiofenziv' ukrajinske vojske (AFU) in vse do danes popolnoma prepričan, da sta bili obe operaciji predvideni, načrti vnaprej pripravljeni in umiki čudovito izvedeni s strani ruskega vrhovnega poveljstva. Dejansko je bila po mojem mnenju protiofenziva izsiljena.

Ne pozabite, do poletja 2022 so Rusi že popolnoma uničili prvotno inkarnacijo Matere vseh posredniških armad. Februarja 2022 so bile najmočnejše komponente te vojske nameščene v Donbasu in Mariupolu, polne sanj o ponovni osvojitvi Donecka, Luganska in Krima. Toda izkazalo se je, da ti načrti daleč presegajo njihove zmožnosti in obe koncentraciji ukrajinske vojaške moči sta bili dejansko uničeni v prvih štirih mesecih vojne.«

Nekoč in danes
Zadrževanje ozemlja se ni posrečilo niti nemškim tankom v drugi svetovni vojni (spodaj) in se (zgoraj) ne more niti danes... Vir: Posnetek zaslona, Telegram

»In ko je ta realnost postala očitna pozno pomladi, so ukrajinski vladarji iz Nata sprejeli usodno odločitev, da znatno povečajo vpletenost Zahoda v to vojno z dobavo naprednejšega težkega orožja in streliva (havbice M-777, lansirniki raket HIMARS, protiradarski izstrelki HARMS , itd.) v Ukrajino in pošljejo na desettisoče na hitro mobiliziranih ukrajinskih moških v različna evropska oporišča in na uradno usposabljanje pod taktirko Nata.

Rusi so seveda ugotovili, da se je igra spremenila. Projekt demilitarizacije Ukrajine se je nenadoma sprevrgel v nujnost priprav na soočenje z združeno vojaško močjo Natovega bloka. In to je narekovalo, da morajo Rusi: skrčiti svoje linije, močno povečati proizvodnjo vojaške opreme in streliva ter izvesti lastno mobilizacijo vojakov.

Prepričan sem, da je priznana potreba po pripravi na možnost neposrednega Natovega posredovanja napovedala večino ruskih dejanj od sredine poletja 2022.«

»Krčenje njihovih linij je pomenilo predvsem umik z najbolj ranljivih delov njihovih bokov v Hersonu in Harkovu. In zato so bili narejeni načrti za to.

Toda nobena od teh potez se ni izkazala kot 'rep med nogami', kot neurejen umik, kot so trdili nekateri komentatorji. Ravno nasprotno! Od samega začetka svojih bojnih umikov so Rusi povzročili izjemno nesorazmerne izgube ukrajinskim/Natovim silam – tako v osebju kot v opremi.

In ko so Rusi dokončali izvedbo teh umikov in zavzeli dobro zasnovane položaje v utrjenih obrambnih črtah, je bilo napredovanje AFU ustavljeno na mestu! Vsak nadaljnji ukrajinski poskus, da bi prebili ruske črte, je naletel na dodatne drage izgube - izgube, ki jih je bilo mogoče nadomestiti le v manjši in manjši meri s prisilnim vpoklicem vedno več neizurjenih ukrajinskih moških in obupanim prosjačenjem za vedno več Natovega orožja iz - vse manjše zahodne zaloge.«

»Zdaj smo priča operacijam tretje ukrajinske vojske, ki je stopila na teren v tej vojni — ene, ki je oborožena skoraj izključno z Natovim orožjem in v kateri sodeluje precejšnje število Natovih prostovoljcev, ki so ovčarski.

Nobeno fantaziranje ne more spremeniti dejstva, da Ukrajina nikoli ni imela možnosti zmagati v tej vojni.

In po vseh znakih se zadeve ne razvijajo tako zmagoslavno, kot so upali podporniki Nata/AFU.

To ne bi smelo biti presenečenje za nikogar z inteligentnim razumevanjem trenutnega bojnega reda na obeh straneh te vojne.

Ne da bi se spuščali v različne podrobnosti, je dovolj reči, da junija 2023 oborožene sile Ukrajine in njenih zaveznikov v Natu še nikoli niso bile šibkejše in manj sposobne.

Nasprotno pa oborožene sile Ruske federacije nikoli niso bile močnejše in sposobnejše. In kdor se s to oceno ne strinja, je brezupno zaveden s propagando imaginarne vojne, ali pa jo sam aktivno propagandira.

Nobeno fantaziranje ne more spremeniti dejstva, da Ukrajina nikoli ni imela možnosti zmagati v tej vojni.«

»Kako natančno se bodo dogodki odvijali od te točke naprej, bomo še videli. Vojne imajo grdo navado nepredvidljivosti. Kljub temu, kot sem že večkrat trdil, menim, da je neposredno posredovanje Nata v vojni zelo malo verjetno. Kljub temu nerad podcenjujem norost blebetavcev, ki trenutno držijo vzvode moči v imperiju.

V vsakem primeru ostajam trdno prepričan, da tudi če bi ZDA/NATO naredili nespametno napako neposrednega posredovanja, preprosto niso sposobni premagati Rusov v konvencionalni vojni v Ukrajini. Da, v trenutku bi razširili obseg, vložke in uničevanje vojne, vendar je ne bi mogli dobiti in bi utrpeli ponižujoč in katastrofalen poraz, če bi to poskusili – poraz, ki bi jih nato potisnil v kot, kjer bi lahko samo podlegli skušnjavi, da bi uporabili jedrsko orožje,« ocenjuje avtor.

In kakšno je torej pravo stanje na terenu?

Po osmih dneh ofenzive oboroženih sil Ukrajine je postalo jasno, da ukrajinska vojska ni pokazala briljantne taktike »na terenu«.

Ogromno število rezerv je poslanih v čelne napade, o pripravi katerih so večkrat poročali in katerih prenos je vojska zabeležila nekaj tednov pred začetkom bojev.

Sodeč po podatkih s terena so tako v Zaporožju kot na območju Velike Novoselke ukrajinske oborožene sile izgubile najbolj aktiven (in mobilni) del svoje avangarde.

Natančne številke še niso bile ugotovljene, vendar so ukrajinske čete sodeč po količini uničene opreme v osmih dneh napadov izgubile okoli 7-7,5 tisoč ubitih ali ranjenih vojakov - to sta praktično dve okrepljeni brigadi.

Velike izgube tako v ljudeh kot v tehniki so pripeljale do tega, da prvotno načrtovan hiter preboj 20-40 kilometrov globoko ni uspel.

Po prvem neuspehu je poveljstvo oboroženih sil Ukrajine prilagodilo načrte: ena od nalog rezervnega načrta ukrajinskih čet na vsaki od smeri morda ni preboj globoko v obrambno linijo oboroženih sil Ruske federacije, ampak širitev mostišča proti zahodu in vzhodu za dostavo dodatnih rezerv.

A vse to za ceno ogromnih izgub – ki jih bo Ukrajina težko nadomestila, Rusija pa veliko lažje.

In to ni edina razlika...

Poglejmo samo, kakšnih nožnih spretnosti se učijo mobiliziranke v rusko vojsko in kako bodoče vojake dobesedno vlečejo (posnetek nad tem) v vojsko na ukrajinski strani...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek