REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Operativni preboj: Ukrajinska »taktika komarjev« propadla, protiofenziva pa končno uspešna – toda katera?

Operativni preboj: Ukrajinska »taktika komarjev« propadla, protiofenziva pa končno uspešna – toda katera?Operacijski preboj: Potem ko je doktrina zveze ZDA & NATO, kot so jo prenesli enotam Ukrajine propadla, so se ukrajinske sile prilagodile. Ukrajinske enote so nato začele z novo tehniko – imenovano »taktika komarjev«. A tudi ta je sedaj na izteku uporabe. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Ukrajina ima novo taktiko – zgled so ji komarji.

Potem ko je doktrina zveze ZDA & NATO, kot so jo prenesli ukrajinskim enotam, klavrno propadla, so se ukrajinske enote prilagodile.

Ukrajinske sile so nato začele z novo tehniko – poimenovali so jo »taktika komarjev«.

A tudi ta je sedaj na izteku uporabe.

Prvotna in neuspešna doktrina je bila že ob začetku ukrajinske protiofenzive opisana na forumu veteranov akademije West Point: »Klasični napadi po naših bojnih pravilih vključujejo predhodno zatiranje in uničenje sovražnikovih obrambnih položajev s topništvom in letali ter hkratno uničenje njegovih bojnih centrov v globini obrambnega območja in preprečevanje pristopov njegovih rezerv.

To pojasnjuje, zakaj so bile ukrajinske enote napačno usposobljene in opremljene za protiofenzivo, čeprav je bilo ruske enote veliko težje premagati kot nekatere pastirje koz iz Helmanda v Afganistanu.

Ker Ukrajinci skoraj nimajo letalstva in so po količini artilerije bistveno slabši od Rusov, klasični napadi ne vodijo v nič drugega kot v množično izgubo drage vojaške opreme na poti do ruskih položajev, dezorganizacijo in demoralizacijo napadalcev s kasnejšim umikom. Skoraj trije tedni takšnih napadov niso mogli prebiti ruskega obrambnega pasu, poleg tega so, kot mi je povedal G-3 iz USAR EUR-AF v Stuttgartu, izgubili do četrtine naših (ameriških) Bradleyjev in so zdaj prisiljeni nujno poslati dve četi Bradleyjev in veliko količino druge opreme za dopolnitev in obnovitev bojne pripravljenosti dveh brigad ukrajinske udarne enote.

Ko sem bil v častniški šoli pred letom 1991, je bil NATO manj odvisen od premoči v zraku kot danes. Imeli smo tudi nekaj dobrih sistemov protizračne obrambe. Naše topništvo ni bilo boljše od sovjetskega, vendar je bilo dobro razporejeno - od sistemov kratkega, srednjega do dolgega dosega - in bi povzročilo zelo veliko škodo. Imeli smo tudi dobro pionirsko opremo, ki je omogočala prečkanje rek in jarkov ter resnih minskih polj.«

»Vse to se je spremenilo po zalivski vojni leta 1991, v kateri sta ameriška zračna premoč in tankovska pest uničila iraške obrambne sile. Ta vojna je bila napačno razlagana kot 'velika zmaga', čeprav je bila v resnici le učinek daleč višje profesionalne sile nad nemotivirano naborniško vojsko s starim in pogosto neuporabnim orožjem.

Oklepne ukrajinske enote so bile uničene v minskih poljih, še preden so lahko dosegle svoje cilje.

Kot posledica prve zalivske vojne in poznejših operacij v Srbiji, Afganistanu in ponovno v Iraku se je vera v Natovo doktrino zrak-zemlja okrepila.

Premoč v zraku je bila sveti gral, medtem ko so močne zmogljivosti kopenske sile atrofirale. Poudarek na zatiranju gverile in na vozilih, ki bi lahko zdržala preproste improvizirane eksplozivne naprave (IED) v Iraku in Afganistanu, je dodatno povzročilo neuravnoteženost sil,« so zapisali na forumu veteranov akademije West Point.

To pojasnjuje, zakaj so bile ukrajinske enote napačno usposobljene in opremljene za protiofenzivo, čeprav je bilo ruske enote veliko težje premagati kot nekatere pastirje koz iz Helmanda v Afganistanu.

Ukrajinske kombinirane enote brez zračne podpore in malo topništva so bile poražene. Zahodna oprema ni uspela odstraniti pravih, 20 kilogramov težkih protitankovskih min iz blatnih ukrajinskih tal.

Oklepne ukrajinske enote so bile uničene v minskih poljih, še preden so lahko dosegle svoje cilje.

Ko so videli, da koncept z oklepnimi enotami ne uspeva, so Ukrajinci prešli na veliko starejšo in bolj krvavo tehniko.

Ko so videli, da koncept z oklepnimi enotami ne uspeva, so Ukrajinci prešli na veliko starejšo in bolj krvavo tehniko.

V teh razmerah so razvili promocijo taktike »komarjev«: Neprekinjene napade na ruske položaje z majhnimi taktičnimi skupinami ukrajinske pehote.

Rusi, ki so veliko bolj občutljivi na izgube v živi sili, poskušajo preprečiti bližnje (»kontaktne«) bitke in se umaknejo, ko Ukrajinci dosežejo njihove strelske jarke, kar nato omogoča ruskemu topništvu, da uniči sovražnika.

To običajno uspe: Ukrajinci umrejo ali se umaknejo. Toda ta taktika ima pozitiven učinek. Več takšnih napadov skoraj popolnoma uniči ruski položaj, največkrat z lastnim ruskim ognjem, nakar so se Rusi prisiljeni umakniti na novo linijo, kjer se ta ukrajinska taktika ponovi.

Tako so bili Rusi v dveh tednih odrinjeni tri milje od strateško pomembnega položaja Makarova. In ta taktika Ukrajincev se, navkljub grozljivim izgubam v lastni živi sili - nenehno izboljšuje.

Režim v Kijevu je upal, da bodo z nadaljnjim tempom takšnega napredka ukrajinske sile v dveh tednih lahko premagale ruski obrambni pas in začele napad na njihovo glavno obrambno črto, hkrati pa ohranile ofenzivni potencial svojih najmočnejših brigad.

Vse to vodi v velike izgube Ukrajincev, vendar ukrajinska vojska ni tako občutljiva na smrt svojih vojakov.

Seveda vse to vodi v velike izgube Ukrajincev, vendar ukrajinska vojska ni tako občutljiva na smrt svojih vojakov.

Poleg tega so napredki, čeprav majhni, vsaj za politiko, ki jih vodi, boljša utemeljitev za njihovo smrt kot neuspešni napadi.

In tu je jasno, da so Rusi danes v tem pogledu veliko bližje vojskam zahodnih držav kot Ukrajinci.

Rusi namreč skrbijo za svoje vojake in pazijo, da so njihove izgube čim manjše. 

​​​​

Toda sedaj je konec tudi tako zelo omejenega napredovanja ukrajinskih sil.

Ruske enote so namreč tudi svoje rove, predno so jih zapustile, pričele minirati, kar je vodilo do novih izgub ukrajinske vojske.

Nato pa so ruske enote predvsem na severnem delu bojišča prešle v protiofenzivo.

Da so bili napadi siloviti, priznavajo tudi ukrajinski vojaki.

Medtem ko je svetovna pozornost prikovana na poročila iz Izraela, ki se bori s Hamasom in Hezbolahom, se malo pozornosti posveča nazadovanju, ki ga Ukrajina trpi zaradi napredovanja ruskih sil.

Tukaj je najnovejše poročilo ruskega vojaškega dopisnika Marata Khairullina: »V ozadju naraščajočega pritiska na ukrajinsko vojsko na severu se ruske enote še naprej krepijo na vedno več novih sektorjih fronte.

Ne samo, da se Ukrajina v prihodnjih mesecih sooča z znatnim zmanjšanjem zahodne vojaške pomoči, ampak ruske sile Ukrajince, kot lahko vidimo, že vztrajno potiskajo nazaj, proti reki Dneper.

Danes moramo biti pozorni na pobočje Vremevsky, kjer so se pred mesecem dni Ukropi pretvarjali, da so zaspali, potem ko so napovedali virtualno zasedbo Staromyorskega in Urozhaynyja. Potem ko so Ukrajinci tu v krvi utopili približno 20 tisoč svojih vojakov, so na območje napotili štiri brigade, ki so morale stabilizirati frontno črto, zadržati mostišče in preprečiti ruskim enotam napredovanje.

Vendar pa so ruske sile včeraj izvedle bočni manever na levi strani od vasi Marfopol proti vasi Chervonoye in prebile prvo obrambno linijo Ukrajincev. Istočasno se je začel močan pritisk ruskih čet desno od Vremevske vzpetine na območju Ugledarja - v smeri vasi Prečistovka.

Očitno je bil cilj napredovanja manever prerezati najpomembnejšo ukrajinsko cesto na tem odseku: Guljaj Pole - Uspenovka - Velika Novoselovka - Prečistovka - Ugledar.«

»Boji potekajo na široki fronti, dolgi več kot 50 kilometrov. Najmočnejša skupina sovražnika se nahaja tukaj, čeprav se je v zadnjem času močno zredčila.

Po naših ocenah naj bi tukaj obrambo držalo okoli 60 tisoč Ukrajincev (približno 15 brigad). Vendar jih je bilo približno 20 tisoč v zadnjih dveh mesecih premeščenih na severno fronto, da bi tam zaustavili rusko 'ofenzivo'.

In zdaj vidimo resno povečanje aktivnosti ruskih sil na bokih te močno oslabljene ukrajinske skupine. Očitno je, da ruske enote še naprej preobremenjujejo Ukrajince po celotni dolžini fronte.«

»Naj spomnim, da se je fronta v zadnjih 24 urah razširila tudi v severno smer, kjer naši aktivno krepijo pritisk na Ukrope.

Levo od Kislovke so Rusi zavzeli Kotljarovko in dosegli najpomembnejšo avtocesto N-026.

Desno so se ruski vojaki približali Ivanovki.«

Ruski pritisk
Ruska vojska pritiska na vseh delih fronte in s tem ukrajinsko vojsko spravlja v nemogočo situacijo. Vir: Posnetek zalsona, Telegram

»Aktiven pritisk ruskih enot je tukaj na fronti dolg približno 8 kilometrov.

Ofenziva takšnega obsega se v tej smeri »še ni zgodila«, je poudaril Barabaš.

Na jugu so naše enote ob teh urah vstopile v Makeevko, hkrati pa se je začelo gibanje naših enot proti vasi Nevskoye. Aktivna fronta se je tukaj razširila na več kot 10 kilometrov. In to sta le dve novi usmeritvi na tem področju.

Širina fronte, kjer izvajamo pritisk, je zelo pomembna, saj je edina metoda Ukrajincev za ohranjanje obrambne stabilnosti zapolnitev položaja s 'svežim mesom'. Drugih metod nimajo.

Vsekakor ne morejo dodati več ognjene moči - vse preostale mobilne raketne in topniške brigade (isti samohodni topovi na kolesih, ki smo jih lovili vse poletje) so že razporejene. Edino, kar je ostalo za krpanje lukenj, so človeške rezerve.

Na jugu je aktivno napredovanje tudi na fronti v Donecku – na območju Avdejevke napredovanje tako iz Krasnogorovke in Kamenke kot iz Opytnoye in Vodyanoye. Skupaj so Rusi prežvečili že več kot ducat ukrajinskih utrdb.

Aktivno delo poteka tudi v bližini mest Pervomaisky, Staromihhailovka, Marinka - z eno besedo, ukrajinske sile so izčrpane v največji možni meri. Očitno je, da jih začenjamo resno dušiti. Jutri, v veliki frontni reportaži, si bomo to podrobneje ogledali…« je sklenil svoje poročilo ruski vojaški dopisnik Marat Khairullin.

Ne samo, da se Ukrajina v prihodnjih mesecih sooča z znatnim zmanjšanjem zahodne vojaške pomoči, ampak ruske sile Ukrajince, kot lahko vidimo, že vztrajno potiskajo nazaj, proti reki Dneper.

Razmere so zelo napete.

To se še ni zgodilo v takšnem obsegu, Rusi močno napredujejo, je dejal vodja okupacijske vojaško-civilne uprave Avdejevke, kot ga opisujejo ruski kanali.

»Razmere ostajajo zelo napete.

Dejansko so včeraj sprožili veliko ofenzivo.

Okoli 3. ure se je začelo množično obstreljevanje položajev po mestu. Tako s severa kot z juga se je začelo pokrivati tudi samo 'industrijsko območje',« je povedal vodja GVA Vitalij Barabaš.

Ofenziva takšnega obsega se v tej smeri »še ni zgodila«, je poudaril Barabaš.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke