REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Okupatorji« iz zveze NATO v službi režima iz Prištine: KFOR napadel Srbe in se soočil s silovitim odporom

»Okupatorji« iz zveze NATO v službi režima iz Prištine: KFOR napadel Srbe in se soočil s silovitim odporomV spopadu enot Nata s srbskimi demonstranti je bilo 50 ranjenih, na neoborožene ljudi so streljali tudi s strelnim orožjem. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Dan po spopadu med pripadniki zveze NATO (KFOR) ter kosovsko-albansko specialno policijo in lokalnimi Srbi na pretežno srbskem severu Kosova je v štirih občinah mirno, a napeto.

Demonstranti se znova zbirajo, ker ne želijo dopustiti, da z delom začnejo albanski župani, ki so na zadnjih volitvah, bojkotiranih s strani Srbske liste in drugih strank, dobili le nekaj sto glasov, ob volilni udeležbi, ki je komaj presegla 3 odstotke.

Na volitvah 23. aprila je namreč glasovalo 1567 volivcev od skupno 45.950 vpisanih volivcev, od tega le 13 Srbov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil, da sta od teh 13 dva glasovala pomotoma, kar nas po njegovih besedah ​​pripelje do tega, da se je vabilu Prištine h glasovanju odzvalo le 11 Srbov.

Ko gre za Albance, jih je na volilno nedeljo prišlo manj, za 600 volivcev, kot na lokalnih volitvah leta 2021.

V Leposaviću je župan tako postal kandidat s 100 glasovi, v Zubinem potoku z 200, v Zvečanu s 114, v Severni Mitrovici pa s 1012 glasovi.

Demonstranti se znova zbirajo, ker ne želijo dopustiti, da z delom začnejo albanski župani, ki so na zadnjih volitvah, bojkotiranih s strani srbskih strank, dobili le nekaj sto glasov, ob volilni udeležbi, ki je komaj presegla 3 odstotke.

Vsi so bili etnični Albanci in kandidati albanskih strank, čeprav so občine večinsko srbske.

Srbski demonstranti so zato v ponedeljek zjutraj izvedli sedeči protest pred občinskimi zgradbami v Zvečanu, Zubinem Potoku in Leposaviću, s čimer so preprečili etničnim albanskim uradnikom, da prevzamejo položaj po volitvah, ki jih je srbsko prebivalstvo bojkotiralo kot nelegitimne.

Na kraj dogodka v Zvečan so prispeli kosovski policisti, ki so jih spremljali pripadniki Natovih sil za Kosovo (KFOR).

Težko opremljena enote Nata so obkolile demonstrante, ki se niso hoteli raziti, je poročal novinar.

Do novih zaostritev je prišlo zato včeraj, kjer so Natove sile napadle skupino protestnikov v večinsko srbskem mestu Zvečan na Kosovu.

Uporabili so šok granate in solzivec, okoli 50 srbskih civilistov je bilo ranjenih, okoli 30 poškodovanih pa je bilo tokrat tudi med pripadniki KFOR-ja.

Med njimi naj bi bilo 11 Italijanov.

V akciji pretepanja Srbov naj bi sodelovali tudi Poljaki in Madžari.

Madžarski zunanji minister, sicer velik prijatelj predsednika Srbije pa se je od tega incidenta hitro »ogradil« in dejal, da so njihovi vojaki samo »poslušali ukaze Italijanov.«

Albanski specialci in vojaki so sicer želeli razgnati Srbe, da bi albanski in nelegitimni župani lahko vladali iz zgradb srbskih občin.

Po pričevanju Srbov je KFOR prelomil zavezo, da bo odigral nevtralno vlogo, pač pa je z nasiljem nastopil proti srbskim demonstrantom.

Kosovski policisti so na neoborožene demonstrante tudi streljali iz orožja in jih več huje ranili.

Prebivalci so slikali tudi albanske ostrostrelce, razporejene po višjih zgradbah.

KFOR je nato v množico vrgel šok granate in solzivec ter izzval izgrede. Srbski demonstranti so Natove vojake obmetavali s kamenjem, v zameno pa dobivali udarce s palicami in gumijastimi naboji. Petdeset ljudi so prepeljali v bolnišnico v bližnji Mitrovici, dva pa so sprejeli na urgenco.

Protestniki so se kmalu po spopadih razšli in obljubili, da se bodo v torek vrnili in nadaljevali demonstracije.

Zadnji izbruh napetosti se je začel, ko so lokalni župani v štirih večinsko srbskih mestih na severnem Kosovu lani odstopili, potem ko so oblasti v Prištini objavile načrte, da bodo prebivalce prisilile k zamenjavi srbskih osebnih dokumentov za dokumente, ki jih je izdala Priština.

Srbsko prebivalstvo je zato aprila bojkotiralo volitve, na katerih so zmagali štirje albanski župani z manj kot 4-odstotno volilno udeležbo (3,47).

Sam bojkot volitev je sledil izstopu Srbov iz vseh institucij začasne samouprave, do tega pa je prišlo zaradi poskusa enostranske in nedogovorjene zamenjave oznak na tablicah vozil prebivalcev.

Srbi na Kosovu sicer ne priznavajo enostransko proglašene neodvisnosti Kosova.

Po drugi strani želijo oblasti v Prištini s pomočjo policije, zahodnih diplomatov in tudi oborožene sile zahodnih držav, KFOR-ja, vsiliti svojo voljo in vladati neomejeno tudi v delih Kosova, kjer so večina Srbi. Istočasno od Srbije zahodne države zahtevajo priznanje neodvisnosti Kosova.

Beograd je pristal na številne pobude Evropske unije, ne pa tudi na priznanje Kosova, vendar hkrati vztraja, da morajo oblasti v Prištini izpolniti svoj del mednarodnih obveznosti, kar pa Priština zavrača.

Med srbskim prebivalstvom so vse bolj glasne zahteve, da država zaradi pristranskosti KFOR-ja in kršitve resolucije VS OZN 1244 na Kosovu razglasi okupacijo dela ozemlja.

Med srbskim prebivalstvom so vse bolj glasne zahteve, da država zaradi pristranskosti KFOR-ja in kršitve resolucije VS OZN 1244 na Kosovu razglasi okupacijo dela ozemlja.

Pripadniki kvinte – štirih držav EU, ki igrajo glavno vlogo posrednikov – so sicer obsodili akcije Prištine in vpad albanske policije, vendar so včeraj za nasilje obtožili zgolj srbsko prebivalstvo, ki je v odcepljeni pokrajini že več desetletij diskriminirana manjšina.

Na administrativni meji s Kosovom je znova razporejena tudi srbska vojska.

Kosovo je leta 2008 enostransko razglasilo neodvisnost s podporo ZDA in številnih zaveznic v Natu.

Kosovo je bilo zgodovinsko pokrajina Srbije in Beograd – tako kot številne svetovne vlade – ne priznava Kosova kot neodvisne države.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v nedeljo dejal, da predsednik vlade v Prištini Albin Kurti »hrepeni in sanja o tem, da bi bil [ukrajinski predsednik Vladimir] Zelenski.«

Zaradi spopadov je Srbija postavila svojo vojsko v stanje visoke pripravljenosti in nekatere enote premaknila bližje meji z regijo.

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je dejal, da je »očitno, da se dogaja teror nad srbsko skupnostjo na Kosovu.«

Srbi so doživeli še več provokacij: Albanci so se pred njihovimi občinami slikali z znakom dvoglavega orla, v Gračanici pa so jim sneli in zažgali zastavo.

Naslednji dan so Srbi sicer izobesili še večjo.

V enotah KFOR na Kosovu so sicer tudi slovenski vojaki, ki pa tokrat niso bili udeleženi v zadnjem pretepanju srbskih civilistov na Kosovu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek