Odstop Irana od NPT: Kaj bo sledilo, ko bodo Evropejci sprožili povratni mehanizem proti Iranu?

Velika Britanija, Francija in Nemčija so v četrtek obvestile Varnostni svet Združenih narodov (ZN), da so v okviru iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015 sprožile mehanizem »snapback«, s čimer se je povečala možnost ponovne uvedbe sankcij ZN proti Iranu v 30 dneh.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je potezo obsodil, jo označil za »nezakonito in neupravičeno« ter opozoril na »ustrezen« odziv za zaščito iranskih pravic in nacionalnih interesov.

Kakšen je mehanizem snapback? Zakaj se sproži prav zdaj? Kaj bi lahko sledilo?

KAJ JE MEHANIZEM SNAPBACK?

14. julija 2015 so Iran in pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN - Kitajska, Francija, Rusija, Velika Britanija in Združene države Amerike - ter Nemčija na Dunaju dokončno oblikovali sporazum. Sporazum je odpravil mednarodne sankcije proti Iranu v zameno za stroge omejitve njegovega jedrskega programa, za katerega Teheran že dolgo vztraja, da je namenjen izključno miroljubnim namenom, in zavrača obtožbe Zahoda, da razvija jedrsko orožje.

Varnostni svet ZN je 20. julija 2015 sprejel resolucijo 2231, s katero je potrdil skupni celoviti akcijski načrt (JCPOA), znan kot iranski jedrski sporazum, ki je vseboval določbo, znano kot mehanizem »snapback«, ki vsaki podpisnici omogoča, da zahteva ponovno uvedbo sankcij ZN, če Iran »bistveno ne izpolnjuje svojih obveznosti«.

V skladu z mehanizmom, ko podpisnica obvesti Varnostni svet ZN, začne teči 30-dnevni rok za ponovno uvedbo sankcij ZN, na katere članice Varnostnega sveta ZN ne morejo vložiti veta, razen če Varnostni svet sprejme resolucijo, s katero to prepreči.

V skladu z Ustanovno listino ZN mora resolucijo podpreti vsaj devet od 15 članic Varnostnega sveta ZN, nobena od stalnih članic pa ne sme vložiti veta.

Po mnenju analitikov je takšna nova resolucija malo verjetna, saj bi lahko ZDA, Velika Britanija in Francija, ki so stalne članice, nanjo izglasovale veto. Če bi Zahod in Iran dosegla dogovor v 30 dneh, bi lahko bila sprejeta resolucija, ki bi prestavila rok 18. oktobra, ki je določen v mehanizmu.

ZAKAJ ZDAJ?

Tri evropske države, Francija, Velika Britanija in Nemčija, skupaj znane kot E3, so trdile, da je njihova odločitev o sprožitvi mehanizma »snapback« temeljila na »jasnih dejanskih dokazih«, da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti iz JCPOA, vključno z odpravo nadzornih ukrepov Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA).

Do zavrnitve dostopa IAEA je prišlo po tem, ko je Izrael junija izvedel obsežne letalske napade na Iran, vključno z jedrskimi objekti, med katerimi so Združene države pod nadzorom IAEA bombardirale iranske jedrske objekte.

Iran in skupina E3 sta se po 12-dnevnem konfliktu med Izraelom in Iranom, ki je aprila prekinil posredne jedrske pogovore med Teheranom in Washingtonom, večkrat pogovarjala.

Vendar je E3 od Irana zahtevala, da nadaljuje pogovore z Združenimi državami in inšpektorjem IAEA omogoči dostop v zameno za odložitev preložitve, kar je bilo po mnenju Teherana »polno nerealnih predpogojev«.

Washington je večkrat zahteval, da Iran ne sme bogatiti urana, in to zahtevo označil za nesporno. Teheran je zahtevo odločno zavrnil in opozoril, da je sodelovanje ZDA v izraelskem napadu na Iran zmanjšalo zaupanje Teherana v Washington »pod ničlo«.

Če bo mehanizem »snapback« začel veljati, bodo ponovno uvedene vse sankcije ZN, ki so bile prej uvedene proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, vključno z embargom na orožje, prepovedjo bogatenja in predelave urana, omejitvami razvoja balističnih raket, globalno zamrznitvijo sredstev, prepovedjo potovanj in pooblastilom državam, da pregledajo pošiljke iranskih letalskih in ladijskih podjetij v državni lasti glede prepovedanih predmetov.

KAJ SLEDI?

Države E3 so dejale, da lahko uvedba mehanizma »snapback«, ki so jo Združene države pozdravile, spodbudi pogajanja s Teheranom.

»Ta ukrep ne pomeni konca diplomacije: Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je na družbeni platformi X zapisal, da bo 30-dnevno obdobje, ki se zdaj odpira, izkoristil za dialog z Iranom.

Vendar pa je Iran trdil, da evropske sile »nimajo pravne in moralne« podlage za sprožitev povratnega ukrepa, saj trdijo, da so te države izgubile status udeleženk v JCPOA zaradi »očitnih kršitev« svojih zavez. Evropejce je tudi obtožila, da podpirajo Združene države Amerike in Izrael pri njihovih zadnjih napadih na iranske jedrske objekte.

Medtem je Teheran utemeljeval postopno zmanjševanje svojih jedrskih obveznosti, ki naj bi bilo po njegovih besedah »reverzibilno«, saj je Washington maja 2018 odstopil od sporazuma in ponovno uvedel lastne sankcije proti Iranu.

Kmalu po začetku svojega drugega mandata predsednika ZDA januarja letos je Donald Trump obnovil »največji pritisk« na Iran in zagrozil z vojaškimi ukrepi, da bi Iran prisilil v jedrska pogajanja.

Iran je zagrozil, da bo v primeru ponovnega sprožitve sankcij OZN sprožil odstop od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Teheran se je z ratifikacijo Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 1970 zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja.

Z izstopom iz NPT bi IAEA prenehala nadzorovati iranski jedrski program, je opozoril iranski državni medij Press TV.

Če bi se razmere zaostrile do te točke, bi se Združene države Amerike soočile z velikim pritiskom, tudi s strani Izraela, in bi lahko ponovno sodelovale z Izraelom pri napadu na Iran, kar bi v regiji povzročilo nemir, je opozorila televizija.

Opozorila je, da bi bil takšen izid v nasprotju z interesi vseh strani, tudi Evrope.

Kitajska in Rusija, dve od petih stalnih članic Varnostnega sveta ZN, sta prav tako obtožili evropsko trojico, da spodkopava diplomatska prizadevanja za iskanje mirne rešitve, saj se bojita morebitnega stopnjevanja napetosti v regiji.

»Iransko jedrsko vprašanje je na ključnem razpotju. Začetek postopka »snapback« v Varnostnem svetu ni konstruktivna poteza, pač pa bi lahko ovirala reševanje iranskega jedrskega vprašanja s političnimi in diplomatskimi sredstvi,« je v petek dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun.

Rusija je v petek tudi opozorila, da ponovna uvedba sankcij proti Iranu tvega »nepopravljive posledice«, in dejala, da so takšni poskusi »resen destabilizacijski dejavnik«, ki spodkopava iskanje rešitve s pogajanji.