REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Od posestnice do pocestnice: Kaj razkriva kolektivna histerija Združenega kraljestva ob pregonu risanke Maša in medved!

Od posestnice do pocestnice: Kaj razkriva kolektivna histerija Združenega kraljestva ob pregonu risanke Maša in medved!

Simptoni skrajne rusofobije in drugih sorodnih fenomenov sodobne kolektivne histerije se na krastavem površju sodobnih evropskih družb kažejo na različne načine.

Iz teh čirov včasih izbruhnejo skrajno degutantne, bizarne, absurdne in celo dobesedno nore in smešne zahteve. 

To kaže tudi zadnji primer, ko je več kot 50 britanskih poslancev pisalo ministrici za kulturo Lisie Nandy in zahtevalo umik priljubljene ruske risanke Maša in medved z britanskih pretočnih platform.

Obtožujejo jo, da je orodje kremeljske »mehke moči« in da normalizira sovjetsko vojaško simboliko.

Produkcijska hiša Animaccord obtožbe zavrača kot neresnične in žaljive.

Kaj se je zgodilo?

Konec junija 2026 je streaming platforma Netflix pridobila pravice za dve novi sezoni risanke Maša in medved ter podaljšala licenčne pogodbe za obstoječe sezone in izpeljanke v več kot 100 državah.

Risanke, ki je na voljo tudi prek britanske platforme ITVX, se je v odziv na to odločila lotiti medstrankarska skupina več kot 50 britanskih poslancev.

V pismu ministrici za kulturo Lisi Nandy so zahtevali, da vlada preuči, ali lahko risanko umakne z britanskih platform.

Poslanci trdijo, da nekatere prizore v risanki vsebujejo »propagandno vsebino« in da naj bi normalizirali sovjetsko vojaško ideologijo za otroke. Kot dokaz navajajo prizore, v katerih Maša nosi čelado tankovske posadke, oblačila v sovjetskem stilu in čepico mejne straže.

Mednarodni kontekst: od rusofobne Estonije do neonacistične Ukrajine

Britanski poslanci v svojem pismu niso bili prvi. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je že prej na družbenih omrežjih obtožil risanko, da je »del kremeljske mehke moči, ki v otroško zabavo vgrajuje pro-kremeljsko in militaristično sporočilo ter normalizira rusko agresijo in imperialistične ambicije«.

Tsahkna je primerjal sovjetske simbole z nacističnimi: »Svet nikoli ne bi toleriral otroške vsebine, ki pozitivno prikazuje nacistične simbole. Sovjetski simboli si zaslužijo enako moralno jasnost.«

V pismu so britanski poslanci navedli tudi prejšnje ukrajinske obtožbe.

Ukrajinske oblasti so že leta 2017 in ponovno 2025 prek organizacije Detector Media opozarjale, da naj bi bila risanka grožnja nacionalni varnosti.

Nekoč posestnica imperija pa je zato danes le še - pocestnica.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Jurčišin, predsednik odbora za svobodo govora v vrhovni radi, je leta 2025 pozval k sankcijam proti studiu Animaccord, češ da »ruska propaganda vstopa povsod, kamor lahko«.

Ukrajinsko ministrstvo za kulturo je celo predlagalo, da bi bilo ustrezno uvesti »ekonomske in druge omejevalne ukrepe (sankcije) proti subjektom, povezanim s kanalom Maša in medved, na podlagi financiranja terorizma«.

Odgovor studia: »Prijateljstvo, prijaznost in domišljija«

Animaccord, rusko produkcijsko podjetje s sedežem na Cipru, ki stoji za risanko, je obtožbe kategorično zavrnilo.

Predstavnik studia je za medije povedal, da serija ne vsebuje nobenega političnega sporočila in da nikoli ni prejela državnega financiranja. Poudarili so, da risanka že skoraj dve desetletji zabava družine v več kot 100 državah in da temelji na »prijateljstvu, prijaznosti in domišljiji«.

Risanke, ki jo je ustvaril Oleg Kuzovkov in je prvič izšla leta 2009, so ena najbolj gledanih otroških vsebin na svetu. Samo epizoda »Recept za katastrofo« (Masha plyus kasha) ima na YouTubu več kot 4,6 milijarde ogledov, kar jo uvršča med najbolj gledane videoposnetke v zgodovini platforme.

Zahteva britanskih poslancev je na spletu naletela na široko zasmehovanje.

Uporabniki družbenih omrežij so se posmehovali ideji, da bi risanka o deklici in medvedu lahko predstavljala grožnjo Veliki Britaniji.

Številni so obtožili poslance, da zapravljajo čas s kulturnimi boji namesto da bi se ukvarjali z resnejšimi problemi.

Ruski uradniki so napade na risanko označili za rusofobijo.

Ruski poslanec Vitalij Milonov je dejal: »Ko ne morejo ustvariti lastne ustrezne vsebine, poskušajo uničiti dobro tujo vsebino — to je rusko vsebino.«

Britanska vlada za zdaj zahteve poslancev ni javno podprla. Uradniki so povedali, da so katalogi platform zadeva oddajnikov, dokler le-ti upoštevajo lokalne predpise.

Moralno dno: od posestnice do pocestnice

Pritisk na prepoved Maše in medveda prihaja v času širših zahodnih omejitev ruskih medijev in kulture.

Od leta 2022 so ruski mediji prepovedani v EU, umetniki pa so se soočali z odpovedmi in političnim preiskovanjem.

Moskva te ukrepe obsoja kot cenzuro in rusofobijo ter obtožuje zahodne vlade, da uporabljajo ukrajinski konflikt za zatiranje ruske kulture, jezika in medijev.

Natančno branje mednarodnih dokumentov, predvsem pa Evropske konvencije o človekovih pravicah hitro pokaže, da so omejevalni ukrepi proti ruskim medijem in kulturnim projektov povsem neutemeljeni in predstavljajo kršitev pogodb, ki so jih sprejele članice EU.

10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svoboda izražanja) namreč sporoča: »Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje.«

19. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah pravi podobno: »Nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojih mnenj. Vsakdo ima pravico do svobode izražanja; ta pravica obsega svobodo iskati, sprejemati in širiti informacije in ideje vseh vrst, ne glede na meje, bodisi ustno, pisno ali s tiskom, v umetniški obliki ali z vsakim drugim sredstvom po lastni izbiri.«

Vse omejitve bi morale biti izrecno določene z zakoni in nujne.

Predvsem pa nikoli in nikjer ne bi smele prizadei vsebin, namenjenih otrokom.

Poskus preprečevanja prikazovanja te risanke zato govori več o poslancih, ki so to zahtevali, njihovemu neznanju in nepoznavanju mednarodnega prava in njihovi državi, kot pa o risanki.

Kaže predvsem, kako globok moralen in civilizacijski padec je doživela država, nekoč posestnica imperija, v katerem »sonce nikoli ne zaide« in se je nekoč hvalila s svojim modernim tiskom, toleranco in pluralizmom.

Od vsega tega so danes ostale le še razpadle razvaline.

Britanski politiki, ki tavajo med njimi pa iz njih dan za dnem kričijo vedno bolj nore zahteve…

Poslanci, ki vidijo ruski imperializem v zvezdah, kapah in drugih simbolih ali predmetih, ki so povezani z rusko in sovjetsko zgodovino in se logično pojavljajo v ruski risanki so očitno izgubili razum.

Nekoč posestnica imperija pa je zato danes le še - pocestnica.

Z vojsko, ki lahko napolni eno nogometno igrišče, ni več velika sila iz preteklosti.

Na voljo je vsakomur, ki ji dobro plača, predvsem pa največjemu svetovnemu zvodniku, ki skrbi za njeno likvidnost in mu je predala svoj hegemonistični posel, to pa so seveda ZDA.

Z vojsko, ki lahko napolni eno nogometno igrišče, ni več velika sila iz preteklosti.

Zato pa se v svoji bolestni rusofobiji, kot kažejo poteze nekaterih poslancev »njegovega veličanstva« - spravlja le še na ruske civiliste s pomočjo Ukrajini dostavljenih dronov in raket - ter predvsem na otroke in - otroške risanke.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek