REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ukrajinska »demokracija«:15 let zapora zaradi veleizdaje za mirovnika, ker je kritiziral neonaciste, Zelenskega - in Putina!

Ukrajinska »demokracija«:15 let zapora zaradi veleizdaje za mirovnika, ker je kritiziral neonaciste, Zelenskega - in Putina!Vir: Posnetek zaslona, X

Dr. Marta Havryško ukrajinska zgodovinarka holokavsta, gostujoča profesorica na Strasslerjevem centru za študije holokavsta in genocida na Univerzi Clark v Massachusettsu je te dni opozorila na sodbo iz Ukrajine, ki je osrednjim medijem v ZDA in Evropi kot običajno -ušla.

Sama je sicer raziskovalka, ki je obsežno je dokumentirala vlogo OUN, UPA in drugih skrajno desnih ter pronacističnih sil v vojnih grozodejstvih in v sodobni ukrajinski politiki.

Sama je vojna begunka; zaradi svojega raziskovalnega dela je bila tarča kampanje, ki je vključevala poklicne pritiske, javne denunciacije ter grožnje s smrtjo in posilstvom.

Ni ruska propagandistka in ni »levi radikal« — je ukrajinska akademičarka, ki bere sodbo v jeziku izvirnika.

To je pomembno, ker je njen zapis na X najbolj neposredna sled o tem, kaj v tej sodbi dejansko piše.

15 let zapora zaradi veleizdaje

10. avgusta 2026 je sodišče v Pervomajsku na jugu Ukrajine obsodilo 27-letnega Bohdana Sirotjuka, vodjo trockistične Mlade garde boljševikov-leninistov, na 15 let zapora zaradi »veleizdaje«.

Sodba po drugem odstavku 111. člena kazenskega zakonika vključuje zaplembo premoženja, pripor pa se šteje od aretacije 25. aprila 2024.

Sodišče je odredilo tudi uničenje zaseženih socialističnih knjig, letakov in programskih dokumentov, kot poroča World Socialist Web Site + 2.

Jedro dokaznega gradiva je bilo šest člankov, objavljenih na World Socialist Web Site.

Med »dokazi« veleizdaje sta besedilo o zločinih banderovcev nad ukrajinskim ljudstvom in prvomajski govor iz leta 2023 z naslovom o enotnosti ruskega in ukrajinskega delavskega razreda.

Sodba med obtežilnimi okoliščinami navaja »primerjave s fašisti in nacisti« ter »reinterpretacijo nacionalnih junakov in zgodovinskih osebnosti«.

Poveličevanje neonacistov dovoljeno, njihovo kritiziranje izenačeno z izdajo

Havryško je opozorila na obrat, ki ga je vredno prebrati dvakrat. Med očitki je »širjenje vsebin, ki jih uporablja ruska propaganda«, kamor spada gradivo o nacizmu v Ukrajini — torej kritika poveličevanja OUN in UPA, divizije Waffen-SS Galicija in uporabe nacistične ikonografije v vojaških enotah.

»Tu je torej čudovito zavita logika: ni poveličevanje nacističnih kolaborantov niti toleriranje simbolov, kot so wolfsangel, SS-runi in črno sonce, tisto, kar daje strelivo ruski propagandi. Ne — izdaja postane šele odkrito kritiziranje vsega tega«. In še:

»Če bom kdaj prestopila ukrajinsko mejo, me mirno iščite v kleti SBU«

Ni poveličevanje nacističnih kolaborantov niti toleriranje simbolov, kot so wolfsangel, SS-runi in črno sonce, tisto, kar daje strelivo ruski propagandi. Ne — izdaja postane šele odkrito kritiziranje vsega tega.

Problem torej ni to, kar se slavi — problem je človek, ki na to pokaže.

Poštenost zahteva, da navedemo tudi državno različico. Po navedbah preiskave je Sirotjuk od julija 2022 sodeloval z WSWS, od oktobra 2022 do aprila 2024 pa pod psevdonimi pisal, prevajal in pošiljal članke; gradiva so bila objavljena na WSWS in na strani organizacije na omrežju VKontakte.

Ob preiskavi so mu zasegli telefone in prenosnik, na katerih naj bi našli korespondenco s predstavniki spletišča in z ruskim državljanom. Intent

To je vse. Nobenega orožja, nobenega prenosa koordinat, nobene plačane storitve za tujo obveščevalno službo.

Ob aretaciji je država trdila, da je delal kot agent ruske vlade; v več kot dveh letih za to ni bilo predloženo nič.

Ukrajinski sociolog Volodimir Iščenko z Vzhodnoevropskega inštituta Svobodne univerze v Berlinu — nikakor ne trockist — je zapisal, da pregon »izgleda kot tipičen primer fabriciranih dokazov in podtikanj«, in opozoril, da senzacionalna trditev SBU o ruski vojaški uniformi in našitkih, najdenih pri hišni preiskavi, sploh ni prišla v osrednji del sodbe.

Ključna podrobnost, ki ruši celotno konstrukcijo je naslednja: prav izjave, ki jih sodba navaja kot dokaz, jasno kažejo, da je bil nasprotnik ruske invazije in da je pozival delavce v Rusiji in Ukrajini, naj ji nasprotujejo.

Članki so celo izrecno kritizirali Putina in obsojali rusko invazijo, hkrati pa tudi Zelenskega. Obsojen je bil torej zaradi stališča, ki je enako kritično do obeh vlad — kar je pravno gledano nasprotje »veleizdaje v korist sovražne države.«

Molk zahodnih osrednjih medijev, ki je del zarote

Najbolj poveden ni sodni spis, temveč odmev. Teden dni po sodbi o primeru niso poročali ne Reuters, AP, AFP, CNN, BBC, Washington Post ne New York Times — niti Amnesty International, Human Rights Watch, Novinarji brez meja, Odbor za zaščito novinarjev ali PEN International.

Peticijo za izpustitev je medtem podpisalo več kot 6.000 ljudi iz približno 60 držav.

Pri tem so očitna tudi dvojna merila zahodnih medijev.

Zapiranje ruskih protivojnih aktivistov je — upravičeno — deležno obsežnega poročanja. Petnajst let zapora za ukrajinskega protivojnega socialista, ki je obsojal Putina, pa istočasno ne dobi vrstice. To ne more biti naključje.

Zahodni propagandisti trdijo, da je vojna v Ukrajini v resnici vojna »za demokracijo«.

Toda molk ob tej sodbi je dokaz – da gre pri tej trditvi za laž.

Gonzalo Lira je izginil - ubili naj bi ga pripadniki Azova
Groženj in pripora v katerem je umrl je bil deležen tudi Gonzalo Lira.

Sodba se sicer umešča v širši vzorec: Ukrajina je od februarja 2022 prepovedala vrsto političnih strank ter blokirala veliko število spletnih mest.

Pritožba mora biti ob tem vložena v 30 dneh, kar pomeni, da zadeva še ni pravnomočno zaključena — šele pritožbeni postopek bo pravi test o tem, ali gre za eksces prvostopenjskega sodišča ali za politiko.

Toda ker vemo, kako so ukrajinske oblasti ravnale v primeru številnih drugih novinarjev, na primer glede Gonzalo Lire, ameriško-čilskega novinarja, ki je umrl v očitno nezakonitem priporu v Harkovu, je ta možnost precej piškava.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek