torek, 04. februar 2025 leto 30 / št. 035
Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi v Sloveniji dva projekta
Na današnji dan že enajstič obeležujemo evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, katerega je razglasila Evropska komisija z namenom izboljšanja vedenja o tej veji organiziranega kriminala, v sklopu katere so žrtvam grobo kršene osnovne človekove pravice.
Slovenija bo letos v ta namen izvedla dva projekta, ki se osredotočata na trgovino z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja. Cilj preventivnih aktivnosti je zmanjševanje povpraševanja po storitvah, ki jih pod različnimi oblikami prisile izvajajo žrtve trgovine z ljudmi.
Petina vsega kriminala
Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov.
Po sedaj znanih podatkih v državah Evropske unije trgovanje z ljudmi z namenom prisilnega dela in delovnega izkoriščanja narašča in žrtve te trgovine sedaj že predstavljajo 21 odstotkov vseh registriranih žrtev.
A strokovnjaki opozarjajo, da je žrtev nedvoumno več, saj še več žrtev (in kriminalcev) ostaja neznanih. »Prisilno delo žrtve izvajajo neprostovoljno, pod grožnjo s kaznijo, pri tem pa sta ogroženi njihova svoboda in dostojanstvo. V mnogih primerih delodajalci namreč izkoriščajo socialno ranljivost delavcev in jo zlorabljajo za podrejanje. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov,« navajajo pri slovenski vladi.
Slabo prepoznana
Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je namreč izjemno zahtevno.
Tudi v Sloveniji le počasi napreduje do izboljšanje zavedanja o trgovini z ljudmi. Vse več je odkritih kaznivih dejanj glede kršenja temeljnih pravic delavcev, a niti v enem primeru ni bilo hkrati ugotovljeno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.
Nacionalni koordinator za to področje mag. Sandi Čurin je dejal, da »je število kazenskih ovadb in število obsodilnih sodb tisti mejnik, ki ovrednoti obsežnost konkretnega pojava v družbi in ga kot takega uvrsti na zemljevid prepoznavnosti. Tega mejnika še nismo dosegli, pa vendar imajo obravnavani primeri lahko tudi elemente kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje te oblike trgovine z ljudmi je namreč izjemno zahtevno. Zato je preventivno delovanje zelo pomembno, preprečevati pa je treba tako ponudbo kot tudi povpraševanje.«
Potrebno več znanja
Slednji je tako usmerjen na odločevalce v javnem sektorju, ki izvajalce storitev najemajo preko javnih naročil in jih plačujejo z javnimi sredstvi, saj je »vedno več primerov, ko se grobo izkoriščanje dogaja tudi v javnih ustanovah, kjer se je zelo uveljavilo zunanje izvajanje del«.
Da bi povečali ozaveščanje odločevalcev v javnem sektorju o tveganjih pri najemanju zunanjih izvajalcev storitev, o pogostih kršitvah pravic delavcev, ki so sestavni del poslovnega modela podizvajalcev in o odgovornosti naročnika, da zazna in prepozna izkoriščanje, prisilno delo ali celo trgovino z ljudmi, so tako letos v Sloveniji z društvom Delavska svetovalnica ustvarili projekt.
Slednji je tako usmerjen na odločevalce v javnem sektorju, ki izvajalce storitev najemajo preko javnih naročil in jih plačujejo z javnimi sredstvi, saj je »vedno več primerov, ko se grobo izkoriščanje dogaja tudi v javnih ustanovah, kjer se je zelo uveljavilo zunanje izvajanje del«.
Drugi projekt je namenjen potencialnim žrtvam delovnega izkoriščenja in prisilnega dela. Socialno podjetje Iz principa bo tako danes v Ljubljani odprlo t. i. sobo pobega, »v kateri bodo obiskovalci na lastni koži preizkusili pasti izkoriščevalskega dela. Če bodo želeli pobegniti iz sobe, bodo morali razrešiti različne situacije, ki bodo simulirale izkoriščevalska delovna razmerja«.
Soba pobega, ki bo obiskovalcem na voljo vse do 27. oktobra, se nahaja na Kolodvorski 20.
Sporočilo Slovenske karitas ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi
18. oktobra Evropa namenja posebno pozornost globalnemu problemu trgovine z ljudmi. Kriminalne mreže namreč trgujejo z ljudmi znotraj posameznih držav kot tudi mednarodno, izven meja svojih držav. Žrtve trgovine z ljudmi so prisiljene v različne novodobne oblike suženjstva, kot so prisilne poroke, prisilno delo, spolno izkoriščanje, prisilno beračenje, prisilno izvajanje kaznivih dejanj in trgovanje z organi, tkivi in krvjo.
Humanitarne krize, nestabilne ali vojne razmere, ki so povezane z grobim kršenjem človekovih pravic, posameznike in skupnosti prisilijo k selitvam. Begunci in migranti, še posebno otroci, so med tistimi, ki so najbolj ranljivi za to, da postanejo žrtve različnih krutih oblik izkoriščanja, med potovanjem ali ko enkrat prispejo v ciljno državo. Njihova ranljivost se še toliko bolj zaostruje ob pomanjkanju varnih in zakonitih migracijskih poti. Prav zaradi slednjega so prisiljeni v prečkanje nevarnih poti, kamor jih vodijo tihotapci ali trgovci z ljudmi, ki skušajo izkoristiti težak položaj, v katerem so se znašli.
Trgovci z ljudmi svoje žrtve obravnavajo kot predmete, ki jim prinašajo dobičke. Ko so žrtve preko prevare ali prisile enkrat ujete v krut krog izkoriščanja in zlorab, je njihovo življenje bistveno prikrajšano za dostojanstveno obravnavo, ki si jo zasluži slehernik.
Slovenska karitas že od leta 2006 nudi pomoč žrtvam trgovine z ljudmi s pomočjo sofinanciranja programov, namenjenih oskrbi žrtev s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za notranje zadeve. S preventivnimi delavnicami za osnovnošolce, srednješolce in širšo skupnost pa želi Slovenska karitas prispevati k osvetlitvi teme, ki obdaja trgovino z ljudmi. Ob letošnjem evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi se je k akciji ozaveščanja pridružil tudi Ljubljanski potniški promet. Naš skupen cilj je, da ta temna resničnost, ki se povečuje iz dneva v dan, ne ostane neopažena.
