REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Novi kibernetski napadi iz tujine na »Direktno zvezo s Putinom«

Novi kibernetski napadi iz tujine na »Direktno zvezo s Putinom«Kibernetski napadi na »direktno zvezo s Putinom«

Prvi kibernetski napad je bil zabeležen včeraj okoli 13 ure, kar je povzročilo težave s klici. Kibernetski napadi na »Direktno zvezo z Vladimirjem Putinom« so se nato čez dan le še stopnjevali.

Kibernetski napadi na »Direktno zvezo z Vladimirjem Putinom« so se nato čez dan le še stopnjevali.

Tradicionalna »Direktna zveza« je tokrat potekala že 17-ič.

Na naslov Kremlja je prispelo več kot milijon in pol vprašanj iz domen zdravstva, izobraževanja, zunanje politike, socialne sfere ...

Čeprav se Rusija sooča s številnimi mednarodnimi pritiski, se je televizijski šov predsednika začel predvsem z domačimi vprašanji. V prvi vrsti glede gospodarskega položaja države in državljanov.

Putin je izrazil razumevanje za skrbi državljanov glede višanja življenjskih stroškov ob stagniranju ali celo zniževanju dohodkov, a je poudaril, da je Rusija prebrodila najhujše po recesiji, ki je dno dosegla leta 2014.

Putin in kibernetski napad

Toda v tretji uri predvajanja oddaje je glavna urednica televizijske postaje Russia Today (RT) Margarita Simonjan opozorila občinstvo, da je tekom oddaje prišlo do vrste kibernetskih napadov na klicni center in da so vsi napadi sproženi iz Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin se ni dovolil zmotiti in je ves čas mirno odgovarjal na vprašanja državljanov v okviru letne konference »Neposredna povezava s Putinom«.

Glede na uvodna vprašanja lahko sklepamo, da Ruse najbolj skrbijo notranjepolitične razmere - nizke plače in pešanje gospodarstva oziroma rast življenjskih stroškov ...

Putin: 'Ne bom oklical za bando ljudi, ki so vodili državo v devetdesetih letih ... Toda državo so spravili na kolena, na rob državljanske vojne.'

Putin je, med ostalim, poudaril, da je bila Rusija »na robu razpada« v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Ko je govoril o takratnih razmerah v državi, je Putin namreč izpostavil: »Ne bom oklical za bando ljudi, ki so vodili državo v devetdesetih letih. Vendar pa želim poudariti, da je bila takrat popolnoma uničena tako socialna sfera kot industrija, vojaška industrija, oborožene sile so bile praktično uničene ... Državo so spravili na kolena, na rob državljanske vojne, prišlo je do prelivanja krvi na Kavkazu. Država je bila tik pred izgubo suverenosti in na robu dezintegracije. Seveda ljudje, ki so delali v devetdesetih, niso vsi krivi za takšen sled dogodkov, toda zagotovo so tudi tisti, ki bi za takšno stanje morali nositi posledice«, je opomnil Putin.

Putin in Trump Vir:Pixell

Vprašan za konkretne »cilje Washingtona?«, je Putin odvrnil kot iz topa: »Slabitev Pekinga.«

Ruski predsednik je ob tem pojasnil, da je cilj ameriških ukrepov proti kitajskemu tehnološkemu velikanu Huawei oslabiti Kitajsko, medtem ko administracija ZDA želi s carinami upočasniti gospodarsko rast Pekinga.

Ozrl se je tudi na razmere v bližini ruskih meja, v Dagestanu in regiji Donbasa: »Zgodbe, da je Rusija zasedla Donbas, so nesmiselne.«

Rusija je zaradi sankcij izgubila 50 milijard dolarjev, Evropa - 240 milijard dolarjev.

Ko pa je spregovoril o sankcijah, ki so jih zahodne države uvedle Rusiji leta 2014 po aneksiji Krima, je Putin poudaril, da izguba ruskega gospodarstvu znaša  50 milijard ameriških dolarjev.

Nato je pristavil, da je »Evropa izgubila veliko, veliko več.«

Toda vse to je Rusiji pomagalo, pravi Putin, da se postavi na lastne noge.

»Od leta 2014 je Rusija zaradi sankcij izgubila okoli 50 milijard dolarjev, a Evropa - 240 milijard dolarjev. ZDA - 17 milijard dolarjev in Japonska - 27 milijard dolarjev,« je dejal ruski predsednik.

'Pred nekaj leti smo se soočili z več šoki zaradi razmer na trgu naših tradicionalnih izdelkov, ki jih izvažamo - nafte, plina, kovin, kemičnih izdelkov … Vse to se je neprijetno odražalo na gospodarstvo in socialno področje,' je priznal ruski predsednik.

Ko je spregovoril o problemih v zdravstvu (zaradi pomanjkanja zdravnikov) se je dotaknil tudi dejstva, da Rusi vse težje shajajo. Za to je okrivil razmere na trgu.

»Naj spomnim, da smo se pred nekaj leti soočili z več šoki, saj to niso bili niti zunanji šoki, v povezavi s tako imenovanimi sankcijami ali zunanjimi omejitvami, ampak zaradi razmer na trgu naših tradicionalnih izdelkov, ki jih izvažamo - nafte, plina, kovin, kemičnih izdelkov … Vse to se je neprijetno odražalo na gospodarstvo in tudi na socialnem področju,« je dejal ruski predsednik.

Nato se je v oddajo vključil nek delavec, ki je zatrdil, da dela za komaj 10.000 rubljev (130 evrov) na mesec, na kar je Putin zahteval, da se to mora »preveriti, ker je nezakonito«.

Dotaknil se je tudi boja proti terorizmu in grožnje z vojno v bližnjih državah ...

Ruski mediji pričakujejo, da bo tokratni pogovor s Putinom presegel dosedanji rekord po številu vprašanj naslovljenih na predsednika. Do 9. ure zjutraj je namreč prispelo že 1,5 milijona vprašanj.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je razkril, da je  Putin sam pregledal veliko število vprašanj in jih razvrstil glede na prioritete.

Ko je bila oddaja prvič predvajana leta 2001 je bilo postavljeno skromno število vprašanj: 400.000.

Nato se je njihovo število iz leta v leto nenehno povečevalo, saj je največ vprašanj prispelo v letu 2015, skupaj 3,25 milijona.

Tekom 16 preteklih »neposrednih zvez« je Putin odgovoril na 1.126 vprašanj.

Vprašanja ruskemu predsedniku lahko zastavijo tako gostje, ki so povabljeni v moskovski studio, kot tudi prebivalci mest, kjer so organizirana vključevanja v program, »v živo«.

Poleg tega je nekaj dni pred začetkom neposrednega televizijskega prenosa začel obratovati Enotni center za sprejemanje sporočil, kjer beležijo sporočila prejeta po telefonu ali prek spletne strani www.moskva-putinu.ru, prav tako preko SMS in MMS sporočil.

Že lani je »Neposredna zveza« potekala v nekoliko spremenjenem formatu, ker so poleg Putina na vprašanja sodržavljanov odgovarjali tudi člani ruske vlade in vodilni iz Ruske federacije.

Tako so tudi trije namestniki podpredsednikov vlade, štirje ministri in sedem guvernerjev odgovarjali na vprašanja, ki so se nanašala na področja iz njihove pristojnosti.

Vladimir Putin in Xi Jinping Vir: Pixell
Prijatelja: Vladimir Putin in predsednik Kitajske Xi Jinping

Putina tudi po anketah javnega mnenja podpirata dve tretjini Rusov, česar je sicer deležen le malokdo na Zahodu, čeprav je to danes manj kot leta 2014, na vrhuncu krize zaradi Ukrajine, ko ga je podpiralo celo 90 odstotkov volivcev.

Kljub temu pa je njegova podpora praviloma višja od podpore, ki jo uživajo nejgovi sogovorniki v evropskih prestolnicah ali v ZDA ...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke