REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Novi dokumenti: direktorica CIE vodila tajni zapor za mučenje v Guantanamu

Novi dokumenti: direktorica CIE vodila tajni zapor za mučenje v GuantanamuGina Haspel, CIA

Da je Gina Haspel, direktorica ameriške obveščevalne agencije Cia bila vpletena v programe mučenja v tajnem zaporu na Tajskem se je doslej vedelo, toda na novo razkrite podrobnosti iz postopkov v Guantanamu kažejo, da je direktorica Cie celo neposredno vodila poseben tajni zapor v ameriškem oporišču na Kubi, v katerih so mučili priprte.

Direktorica Cie se je doslej sicer zagovarjala, češ da ali ni vedela za mučenje ali pa mu je nasprotovala, ti izgovori pa so sedaj, po odkritju njene vodilne vloge v Guantanamu, postali precej neverodostojni. 

Haspelova pri tem v svojih zaslišanjih pred imenovanjem za direktorico Cie nikoli ni niti omenila, da naj bi vodila »črno luknjo« v zalivu Guantánamo na Kubi.

Njena navodila ljudem v Guantánamu, ki so jo morda videli, ko je bila ta vodja oporišča, sedaj preprečujejo, da jo identificirajo in govorijo o njej.

Njena vloga je bila razkrita šele v deloma prikritem prepisu zaslišanja, ki je bilo opravljeno v oporišču Guantánamo novembra lani.

Ime Haspelove je na sodišču omenil zagovornik obtoženega za terorizem, ki je zahteval, da direktorica Cie priča o navodilih glede zaupnih zadev v poročilih o tej »črni luknji«, kot to imenujejo v ZDA zaradi popolne brezpravnosti, povezane z vsemi ujetniki, ki so jih zaprli v takšne zapore.

V tem prikritem zaporu so se očitno dogajala tudi mučenja, saj je odvetnik obtoženega dejal, da tožilstvo »ni poskusilo prikriti mučenja … vendar ne želijo govoriti o imenih ljudi, ki so bili vpleteni v mučenja,« vse to pa zahvaljujoč navodilu o ravnanju z zaupnimi zadevami, ki ga je napisala Haspelova.

Njena navodila pa, kot je dejal odvetnik, preprečujejo »ljudem v Guantánamu, ki so jo morda videli, ko je bila ta vodja oporišča, da jo sedaj identificirajo in govorijo o njej.«

Guantanamo, foto: NBC
Zapor Delta v oporišču Guantanamo na Kubi. Znotraj tega "uradnega" zapora sta obstajali tudi dve "črni luknji."

Obstoj teh dveh tajnih zaporov znotraj glavnega zapora Delta je odkrilo že senatno poročilo iz leta 2014. Pri tem so imena paznikov v glavnem zaporu znana in javna, imena tistih, ki so vodili »črne luknje« in predvsem v letih 2003 ter 2004 zasliševali priprte pa ostajajo tajna. Najnovejši sodni dokumenti pa istočasno razkrivajo tudi eno od »sivih lis« v karieri Gine Haspel, ki jo ni želela razkriti niti Cia.

Nekdanji agent Cie za protiterorizem John Kiriakou, ki je postal »žvižgač«, je za McClatchy dejal, da »tega dela ni želel nihče« in da je zato Cia za delo v »črnih luknjah« pošiljala zaposlene na podlagi začasnih odredb, agentje pa so tam delali od šest tednov do največ devet mesecev.

Pri tem so nasprotniki imenovanja Haspelove na mesto direktorice Cie že doslej zatrjevali, da je bila »intimno vpletena v mučenje«, kar je sama sicer zanikala. Nekdanji agent John Kiriakou je sicer prepričan, da je program mučenja »najboljši rekrutacijski mehanizem naših sovražnikov.«

Žvižgač CIA John Kiriakou: Program mučenja je najboljši rekrutacijski mehanizem naših sovražnikov

Haspelova je sicer vodila tudi »Mačje oko«, tajni zapor na Tajskem. Tu so skoraj do smrti »vodno deskali« Abu Zubuydaha, ki so ga napačno obtožili, da je visoki operativec Al Kaide.

V zaporu so ga pretepali, vodno deskali vse do izgube zavesti in zapirali v posebne »škatle.« V enem od mučenj je izgubil levo oko. Zdaj je v zaporu Guantanamo. Haspelova se je nato vrnila v ZDA, kjer je ukazala uničenje 92 video trakov s posnetki zasliševanj, med njimi tudi zaslišanja Abu Zabuydaha. Takratni direktor Cie jo je zaradi tega celo pohvalil.

61-letna Gina Haspel je bila sicer prva ženska namestnica direktorja Cie, nato pa je postala tudi prva ženska na čelu ameriške obveščevalne agencije. V Cio je prišla leta 1985 in je pod krinko službovala po raznih krajih sveta.

Mučenje CIE - prizori iz Abu Graiba
Prizori vodnega deskanja (levo zgoraj) in mučenja iz iraškega zapora Abu Ghraib. 

Gina Haspel »je bila osrednja oseba v enem najbolj sramotnih in nezakonitih poglavij sodobne ameriške zgodovine. V mučenja je bila vpletena od glave do peta,« je sporočila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU).

»Zanimivo, da nova direktorica Cie, ki je mučila ljudi, verjetno ne bo mogla potovati v EU na srečanja z drugimi vohunskimi šefi, ne da bi se spoprijela z aretacijo zaradi zahteve za aretacijo v Nemčiji,« je ob njenem imenovanju ocenil nekdanji pogodbeni analitik Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, ki je leta 2013 zbežal iz ZDA zaradi odtujitve in razkritja državnih skrivnosti o nezakonitih vohunskih metodah ZDA in zaveznic ter se zatekel v Rusijo.

ACLU: Gina Haspel 'je bila osrednja oseba v enem najbolj sramotnih in nezakonitih poglavij sodobne ameriške zgodovine.'

Evropski center za ustavne in človekove pravice v Nemčiji namreč od tožilstva zahteva nalog za aretacijo in obtožnico zoper Gino Haspel zaradi kršenja človekovih pravic.

Ameriška administracija Trumpovega predhodnika Baracka Obame Gine Haspel zaradi njene vloge ni preganjala, prav tako tudi ni nikogar drugega iz časa prejšnjih administracij. Obama je zapovedal prepoved mučenja, vendar je vključene v mučenje pustil na položajih.

Njegov naslednik, ameriški predsednik Donald Trump pa je med kampanjo zagovarjal še hujša mučenja terorističnih osumljencev - in celo pobijanje njihovih družin.

Sodni dokumenti, ki so razkrili novo vlogo Haspelove, pa so sicer povezani s primerom Khalida Sheika Mohammeda, ki mu grozi smrtna kazen zaradi domnevnega sodelovanja v napadih 11. septembra leta 2001. V ameriških zaporih je že od prijetja v Pakistanu leta 2003.

Po treh letih v zaporu in okoli 180 »rundah« vodnega deskanja naj bi res priznal, da je bil »odgovoren za operacije 11. septembra od A do Ž«. Skupaj z njim so obtožili še štiri druge osumljence.

Komentarji