REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Novak Đoković opozoril na zelo težke razmere, v katerih živijo avstralski azilanti in jim obljubil pomoč

Novak Đoković opozoril na zelo težke razmere, v katerih živijo avstralski azilanti in jim obljubil pomočNovak Đoković in njegove donacije - samo del le-teh... Vir: Twitter

Tenisač Novak Đoković, ki je namesto, da bi lahko branil svoj lanskoletni naslov zmagovalca na Australia Open letos zaradi odločitve avstralskih oblasti končal v azilantskem priporu v zvezni državi Viktorija, da bi bil nato izgnan iz Avstralije, je te dni prvič spregovoril za javnost.

Največ komentarjev si je prislužil s svojim priznanjem, da je pripravljen izgubiti še več naslovov in prvih mest, če se bo pred tekmovanji prisiljen cepiti – čeprav je jasno dejal, da ni proticepilec in da dopušča možnost, da se bo v prihodnosti tudi cepil.

Vendar je zanj pomembno, da lahko o tem odloča sam.

Mnogi so njegove odločitve kritizirali, toda po drugi strani si je nabral tudi veliko sledilcev in podpornikov, ki se strinjajo z njegovim stališčem in ga zato celo občudujejo.

Spregovoril pa je tudi o bivanju v razvpitem azilantskem »hotelu groze« v Avstraliji, v katerem nekateri prosilci za azil čakajo, zaprti med štirimi stenami, na rešitev svojega statusa tudi devet let in več, ker je seveda povsem nečloveško.

Azilantom je izrekel podporo in jim obljubil, da jim bo v prihodnje pomagal po svojih najboljših močeh.

Nekateri, na primer zahvaljujoč prav Đokovićevi kalvariji v Melbournu po vsem svetu že znani Ali Mehdi, ki čaka na rešitev svojega klavrnega statusa že devet let od svojega od petnajstega leta, brez možnosti, da se šola ali dela, uživa življenje kot svoboden človek, pa so se mu javno zahvalili.

»Hvala Novak, ker javno govoriš o nas in poskušaš pomagati nam in drugim, ki trpijo,« je Mehdi zapisal na Twitterju ob video posnetku Novakovega intervjuja za RTS.

»Hvala Novak, ker javno govoriš o nas in poskušaš pomagati nam in drugim, ki trpijo,« je Mehdi zapisal na Twitterju.

»Pogoji (v azilantskem priporu) so bili težki, česa takega še nisem doživel. Pogledal bi nazaj na tiste ljudi, ki so tam zaprti že devet let. Mojih sedem dni ni nič v primerjavi z njihovimi devetimi leti. Nisem mogel zapustiti sobe. Tam jim je izjemno težko. Gre za globalni problem in upam, da jim bomo lahko vsi globalno pomagali. Po svojih najboljših močeh jim bom pomagal, kolikor lahko in kolikor je v moji moči. Ker sem odraščal v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo veliko beguncev, razumem te ljudi tam. Ne smemo dovoliti, da ima toliko ljudi takšne težave,« je opozoril prvi tenisač sveta Novak Đoković.

Đoković: »Iščem način, kako jim pomagati.« Vir: Twitter

Đoković je o trpljenju priprtih beguncev, pozabljenih s strani avstralske vlade, spregovoril tudi pred petimi dnevi v intervjuju za britanski BBC.

Toda BBC je od 39 minut posnetega pogovora izrezal prav del, v katerem je Đoković spregovoril o razmerah v hotelu groze Carlton's Park in nehumanem tretmanu prosilcev za azil s strani avstralske vlade, ter naznanil, da išče način, kako jim pomagati iz obupnega pložaja.

Mehdi Ali
Mehdi Ali: Avstralska vlada ga ima zaprtega že 9 let, želel pa si je le varno in normalno življenje, prepričan, da bo našel svobodo na drugem koncu sveta, daleč stran od grozodejstev v državi rojstva. V Avstralijo je 15-leten prišel s čolnom, v upanju na zatočišče, ker pripada v Iranu preganjani arabski manjšini Ahwazi. Vir: Twitter

Tako so se uresničile Alijeve želje, ki jih je novinarjem zaupal v času, ko je bil Đoković v začetku januarja zaprt med azilanti: »Upam, da bo Novak Đoković izvedel za našo situacijo in upam, da bo o tem spregovoril.«

Kljub dejstvu, da je bila Mehdijeva zahteva za mednarodno zaščito s strani Avstralije hitro priznana, je po tem - kot številni njegovi sotrpini - končal v primežu birokracije, ki mu ni prinesla varnosti ali novega začetka v življenju.

Končal je v pridržanju v tem ali drugem kraju – mestu Nauru, Brisbane in zdaj v zloglasnem hotelu Park v Melbournu.

Videl je, kako so si nekateri med temi nesrečniki vzeli življenje, se zažgali.

Sam je bil brez razloga pretepen, zlorabljen in vedno znova - zaprt.

Še nikoli ni bil obtožen kaznivega dejanja, niti mu niso očitali kaznivega dejanja, vendar še vedno ne pozna niti dneva svobode v Avstraliji: »Odslužil sem več časa kot posiljevalci, vendar še nikoli v življenju nisem storil kaznivega dejanja. Moj edini 'zločin' je bil, da sem to državo prosil za zaščito. Kot morilec bi verjetno bil že na pogojni kazni ... To je bila popolna travma. Prišli smo kot otroci, bili smo fantje in nikoli nismo imeli otroštva, samo dali so nas v kletko. Nismo dobili ustrezne izobrazbe, nikoli se nismo smeli zabavati, le poskušati smo morali preživeti.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek