Notranji ministri srednjega Sredozemlja v Tuniziji o sodelovanju na področju migracij

V Tuniziji se je v nedeljo začelo drugo srečanje kontaktne skupine notranjih ministrov držav srednjega Sredozemlja, ki se ga je iz Slovenije udeležil državni sekretar Boštjan Šefic. Na zasedanju so govorili o sodelovanju na področju boja proti nedovoljenim migracijam, tihotapljenju ljudi in pomoči najbolj obremenjenim državam, zlasti Libiji.

Notranji ministri Italije, Avstrije, Francije, Italije, Malte, Nemčije, Slovenije, Švice ter partnerskih držav Libije in Tunizije so se na prvem srečanju sešli marca v Rimu, in sicer zaradi zaostrenih razmer na osrednji sredozemski migracijski poti.

Na tokratnem srečanju pa naj bi se ministri pogovarjali tudi o uvedbi zgornje meje za migrante iz Afrike, je sprva poročal britanski časnik The Guardian. Vendar je visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) te navedbe danes zanikal. "Za begunce ne sme biti zgornje številke," je dejal Ruth Schöffl iz UNHCR za avstrijsko tiskovno agencijo APA.

Guardian je pred tem poročal, da so se notranji ministri dogovorili o zgornji meji 20.000 beguncev, ki bi jih neposredno sprejeli, ne da bi morali opraviti nevarno pot čez Sredozemsko morje.

Predstavnik UNHCR Vincent Cochetel je poudaril, da je potrebno ustaviti nevarna potovanja v Libijo ter pozval k reševanju problema v državah iz koder prihajajo migranti. "Le tretjini migrantov, ki prispejo v Italijo, odobrijo, da potrebujejo zaščito," je dodal.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je danes pozval k dodatnim ukrepom proti tihotapcem z ljudmi. Kot je dejal, se je proti njim potrebno boriti že na severnoafriški obali. Evropa pa bi po njegovem morala dati jasen znak, da ne ščiti ekonomskih migrantov, ampak begunce, torej tiste, ki so potrebni zaščite.

Cochetel je ob tem še pripomnil, da je veliko migrantov v rokah tihotapcev in da se premalo naredi v boju proti njim. "Veliko tihotapcev se lahko identificira, saj svoje usluge nudijo preko Facebooka," je dodal.

Notranji ministri so se sicer na prvem srečanju v Rimu zavezali k vzpostavitvi stalnega dialoga, tesnega sodelovanja in redni izmenjavi mnenj po vzoru sistema, ki je bil vzpostavljen leta 2015 med državami na zahodnobalkanski migracijski poti.

Obenem so ustanovili posebno kontaktno skupino za preprečevanje nezakonitih migracij, v kateri sodelujejo ministri omenjenih držav, evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos ter visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini. Skupina omogoča vključitev glavnih tranzitnih držav v skupno upravljanje mešanih migracijskih tokov ob osrednji sredozemski migracijski poti.

Ta pot je trenutno tista, ki jo begunci in migranti najpogosteje uporabijo v iskanju boljšega življenja v Evropi. V prvi polovici leta je v EU prispelo 116.000 migrantov, večina iz Libije čez Sredozemsko morje. Največ jih je prispelo v Italijo, in sicer 85.000.

Zaradi velikega navala beguncev Italija že dlje časa poziva evropske države, naj storijo več pri delitvi bremen glede sprejemanja migrantov. Rim je tudi že zagrozil z zavračanjem tujih ladij z rešenimi migranti, dokler članice EU ne bodo pristale na njene zahteve.

Zunanji ministri EU so ta teden v Bruslju v sklopu prizadevanj za omejitev migracijskih tokov po osrednji sredozemski poti sprejeli nove ukrepe za uničenje poslovnega modela tihotapcev z migranti. Uvedli so omejitve izvoza in dobave napihljivih čolnov in zunajkrmnih motorjev v Libijo. Ministri so tudi potrdili podaljšanje misije Eubam, ki pomaga libijskim oblastem pri upravljanju južne meje, pregonu in kazenskem pravosodju, do konca decembra 2018.