Notranje migracije prinašajo gospodarske koristi tudi Afriki

Afriki migracije znotraj celine prinašajo gospodarske koristi. Kot kaže zadnje poročilo Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (Unctad), postaja za Afriko vedno pomembnejša povezava med migracijami ter gospodarskimi koristi in razvojem.

Migracije znotraj črne celine lahko prispevajo h gospodarski rasti in pozitivni preobrazbi gospodarstva Afrike, še razkriva letošnje poročilo o gospodarskem razvoju v Afriki.

"Čezmejno gibanje posameznikom pogosto ponuja priložnost za boljše življenje, družbene in gospodarske koristi od tega pa imajo tako države izvora kot države preselitve kot tudi prihodnje generacije," je ob tem opozoril generalni sekretar Unctada Mukhisa Kituyi. Dodal je, da analize Unctada kažejo, da bi to lahko veljalo za milijone afriških migrantov in njihovih družin.

Velik del javnega diskurza, povezanega z Afriko, zlasti ko gre za mednarodne migracije, je pogosto povezan z napačnimi predstavami, ki so postale del zavajajoče, škodljive retorike, ki tudi povzroča delitve. K odpravi tega naj bi pripomoglo tudi letošnje poročilo, ki ob tem izpostavlja, da se večina migrantov iz Afrike preseljuje znotraj celine, je še dejal Kituyi.

Znotraj Afrike so leta 2017 zabeležili 19 milijonov migrantov, Afriko pa je zapustilo 17 milijonov migrantov. Iz drugih celin se je v Afriko preselilo 5,5 milijona ljudi. Najpogosteje so se Afričani lani znotraj celine preselili v Južno Afriko (3,1 milijona), Slonokoščeno obalo (1,2 milijona), Ugando (900.000), sledijo Libija, Kenija, Etiopija, Čad, Gabon, Kamerun in Tanzanija.

Največ migrantov prihaja iz Egipta (2,9 milijona), Maroka (2,8 milijona), Somalije (1,9 milijona), Alžirije (1.5 milijona) in Tunizije (700.000). Sudana, Južnega Sudana, DR Kongo, Burkine Faso, Mozambika in Malija.

Z naslova migracij, tako znotraj celine kot izven, je Afrika v obliki nakazil denarja domov med letoma 2005 in 2007 prejela 38,4 milijarde ameriških dolarjev, v obdobju med letoma 2014 in 2016 pa že 64,9 milijarde ameriških dolarjev. Leta 2016 so ta nakazila predstavljala že 51 odstotkov zasebnega kapitala. Unctad ob tem navaja, da to kaže, da Afrika v podporo strukturni preobrazbi potrebuje migracije tako znotraj kot izven črne celine.

Po navedbah vodilnega avtorja poročila Juniorja Roya Davisa, poročilo ponuja tudi dokaze za tesno povezavo migracijami in trgovino.

"Afrika je na poti k velikim spremembam," je dodal Davis in spomnil, da je 21. marca letos 44 afriških držav podpisalo dogovor o ustanovitvi afriškega prostotrgovinskega območja, 30 držav pa je tudi podpisalo protokol o prostem pretoku oseb. Ta ključni mejnik sledi januarskemu dogovoru o ustanovitvi enotnega letalskega prometa v Afriki do leta 20163 (SAATM).

Poročilo med drugim še navaja, da je bila povprečna starost migranta znotraj Afrike lani 31 let, kar je najnižja na globalni ravni, ter da je skoraj polovica od migrantov iz Afrike (47 odstotkov) žensk. Število migrantk se je od leta 1990, ko jih je bilo 7, 4 milijona, lani povečalo na 11,6 milijona.

Po demografskih projekcijah se bo prebivalstvo Afrike do leta 2050 povečalo na 2,5 milijarde. Do takrat naj bi Afrika tudi zabeležila največjo rast prebivalstva na globalni ravni. Do leta 2050 bo 25 odstotkov svetovnega delovno aktivnega prebivalstva živelo v Afriki (leta 1950 je ta odstotek znašal zgolj osem odstotkov). Glede na te projekcije bo Afrika morala dnevno ustvariti 55.000 delovnih mest, še navaja poročilo.