Njet ZDA: Evropske članice zveze NATO ne želijo ameriških kopenskih jedrskih izstrelkov v Evropi

Srečanje ameriškega predsednika Joeja Bidna s predsedniki držav in vlad na srečanju G-7 in pred vrhom zveze NATO 14. junija v Bruslju je prineslo pomembno novico.

Evropski zavezniki bodo namreč po poročanju portala Defense News danes, 14. junija v Bruslju uradno nasprotovali razporeditvi novih kopenskih jedrskih izstrelkov v Evropi.

ICYMI: "#NATO members set to say they won’t deploy land-based nuclear missiles in Europe" @defense_newshttps://t.co/pUdMePhrAa pic.twitter.com/RboReRRNiq

— Christian Thiels (@ThielsChristian) June 13, 2021

Gre za stališče, ki odraža pretekle pripombe generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga, zahteva pa je že navedena v osnutku sklepov vrha.

Tiskovni predstavnik zveze NATO v nedeljo ni želel komentirati vsebine sporočila in je dejal, da razprave še vedno potekajo.

Ta poteza bi lahko bila ena od možnih za ublažitev napetosti z Rusijo in za vzpostavitev dialoga o nadzoru orožja pred vrhom ZDA in Rusije v Ženevi 16. junija.

Moskva naj bi potem, ko so Združene države Amerike v času predsednika Donalda Trumpa izstopile iz sporazuma o odprtem nebu in sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF) spet predlagala moratorij na nameščanje raket srednjega in krajšega dosega v Evropi.

Če bi se NATO za to odločil, bi Rusija tudi sama namestila rakete, ki bi jih bilo mogoče aktivirati zelo hitro.

Te rakete bi bile seveda uničujoče tako za evropske države, kot bi bile ameriške za evropski del Rusije.

2017 G7 vs. 2021 G7 pic.twitter.com/JG9ZuBi3ya

— The Recount (@therecount) June 11, 2021

Njihovo instaliranje bi zelo povečalo reakcijski čas in tudi možnost napak pri oceni ravnanja nasprotnika.

Vprašanje je v zraku že od kar je Rusija razvila rakete SSC-8, za katere ZDA trdijo, da so kršile pogodbo o jedrskih silah srednjega dosega iz leta 1987.

To je spodbudilo tedanjega predsednika Donalda Trumpa, da leta 2019 v imenu ZDA izstopi iz pogodbe INF.

Rusija pa je trdila, da so ZDA kršile pogodbo, kar so ameriški uradniki zanikali.

Analitiki so ocenjevali, da so ZDA iz pogodbe izstopile predvsem zaradi Kitajske, ki je takšne rakete lahko razvijala, medtem ko jih ZDA zaradi pogodbe z Rusijo niso smele.

Največje zasluge za ponovno zbliževanje Rusije in evropskih članic zveze NATO ima francoski predsednik Emmanuel Macron.

Potem ko sta Trumpova administracija in NATO leta 2019 zavrnila predlagani moratorij Rusije na instaliranje novih izstrelkov kratkega in srednjega dosega v Evropi, je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval k ponovni preučitvi moratorija.

Govnari 7 su puno toga uobrazili... pic.twitter.com/8rwpfFOgGt

— Samo Čovjek  (@JLimic) June 13, 2021

Vendar pa pobudi nasprotujejo predvsem ameriški »jastrebi«, zato ni jasno, ali bo sprejeta.

Največje tveganje namreč te rakete prinašajo za evropske države in Rusijo, ne pa za ZDA, ki so varno zaščitene z dvema oceanoma...