REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Netanjahu Trumpu za rojstni dan podaril »Trumpovo višavje« na okupiranem delu Golanske planote

Netanjahu Trumpu za rojstni dan podaril »Trumpovo višavje« na okupiranem delu Golanske planoteTrumpovo višavje Vir: RT

Stoječ pred velikanskim panojem, ki je označeval novo naselbino, ki jo njegova začasna vlada sicer ne bi smela zgraditi je izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu še enkrat poudaril svojo neizmerno vdanost in prijateljstvo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in to tako, da je novo judovsko naselbino – imenoval po predsedniku Trumpu.

»Trumpovo višavje« se bo imenovala prva judovska naselbina na sicer okupirani Golanski planoti, ki jo je Izrael okupiral leta 1967.

Če Netanjahu ne bo uspel potrditi zakona, ki bi mu omogočil imuniteto pred pregonom, medtem ko je na funkciji, ga zelo verjetno čaka zapor.

ZDA so sicer nedavno priznale okupiran del Sirije kot del države Izrael, na enak način pa so palestinski del Jeruzalema razglasile za zgolj izraelsko glavno mesto.

Izraelski predsednik Netanjahu, ki ga kmalu čakajo nove volitve, saj po zadnjih ni uspel sestaviti vlade, je dejal, da gre za »zgodovinski dan.« Šlo naj bi za dejanje »naseljevanja in cionizma.«

Naselbino je istočasno ameriškemu predsedniku predal kot »čudovito darilo« za njegov 73-ti rojstni dan, ki ga je Trump sicer praznoval v petek.

Res je, da si je Izrael ozemlje prisvojil v vojni, toda pri izvajanju politike nepriznavanja ni časovnih omejitev – večina držav sveta okupacije Izraela ne sprejema, zato je samo od spremembe geopolitičnih silnic odvisno, kdaj bo izraelsko priključitev okupiranih ozemelj mogoče razveljaviti.

Vendar pa najmanj do septembra, ko bodo nove volitve, razen velike table in zastav nič na »Trumpovem višavju« ne bo spominjalo na človeško naselbino. In tudi prihodnost ni rožnata.

Res je, da si je Izrael ozemlje prisvojil v vojni, toda pri izvajanju politike nepriznavanja ni časovnih omejitev – večina držav sveta okupacije Izraela ne sprejema, zato je samo od spremembe geopolitičnih silnic odvisno, kdaj bo izraelsko priključitev okupiranih ozemelj mogoče razveljaviti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer že pred zadnjimi volitvami sporočil, da želi novo naselbino na Golanski planoti poimenovati po ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.

Trump je bil nad tem očitno zadovoljen.

Kot je pojasnil v video sporočilu ob obisku istega območja ob judovskem prazniku pasha, v Izraelu cenijo enostransko odločitev ZDA, ki so Golansko planoto priznale za izraelsko ozemlje.

»Zato nameravam po praznikih vladi predlagati resolucijo, ki bo pozivala k poimenovanju nove naselbine na Golanski planoti po predsedniku Donaldu Trumpu,« je tedaj dejal Netanjahu.

Trump je odlok o razglasitvi priznanja izraelske suverenosti nad Golansko planoto, ki je po mednarodnem pravu sicer del Sirije, podpisal 25. marca, le dva tedna pred splošnimi volitvami, na katerih je Netanjahu že petič osvojil premierski mandat.

Sara Netanjahu Vir:You Tube
Sara Netanjahu Vir: You Tube
Sara Netanjahu je medtem že priznala zlorabo državnih sredstev; zlorabila naj bi najmanj 50.000 dolarjev.

Ker pa ni uspel sestaviti vlade, ga čakajo ponovne volitve. Toda to pomeni, da Netanjahu ne bo uspel potrditi zakona, ki bi mu omogočil imuniteto pred pregonom, medtem ko je na funkciji.

Zelo mogoče je, da ga čaka zapor.

Ker ga čaka več obtožb zaradi malverzacij in korupcije je zato verjetno, da se mu hitro približuje konec politične kariere. Njegova soproga Sara je medtem že priznala zlorabo državnih sredstev. Zlorabila naj bi najmanj 50.000 dolarjev.

Hkrati je Varnostni svet Združenih narodov (VS OZN) obsodil enostransko odločitev ZDA, da Izraelu priznajo suverenost nad Golansko planoto, ki jo je judovska država zasedla v vojni leta 1967.

Sara in Benjamin Netanjahu Vir:YouTube
Sara in Benjamin Netanjahu. Vir: YouTube

Sirija je namreč takoj po ameriškem priznanju izraelske priključitve Golanske planote zahtevala sklic seje Varnostnega sveta OZN, na kateri je 14 od 15 članic, torej vse z izjemo ZDA, obsodilo priznanje izraelske suverenosti nad Golanom.

Gre za neupoštevanje mednarodnega prava in kršitev resolucij ZN-a. To »priznanje je nično in neveljavno«, je tedaj ZDA opozoril namestnik ruskega veleposlanika pri OZN Vladimir Safronkov.

Evropske članice VS OZN (Francija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Nemčija in Poljska) pa so zgolj izrazile »zaskrbljenost nad širšimi posledicami priznanja za regijo«.

Priključitve ozemelj drugih držav, dosežene s silo, so prepovedane po mednarodnem pravu in predstavljajo jasno kršitev mednarodnega prava s strani ZDA.

Ameriški predstavnik pri OZN Jonathan Cohen je tedaj v nasprotju z večino opozoril, da bi bilo noro, če bi Golansko planoto vrnili sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu in Iranu.

»Da bi dopustili, da bi Golansko planoto nadzoroval sirski ali iranski režim, bi bilo tako, kot da bi zatisnili oči pred grozodejstvi Al Asadovega režima ali maligno in destabilizirajočo prisotnostjo Irana na območju,« je dejal.

Vendar pa so priključitve ozemelj drugih držav, dosežene s silo prepovedane po mednarodnem pravu, zato takšna zatrjevanja predstavnikov ZDA nimajo pomena in predstavljajo jasno kršitev mednarodnega prava.

Na demilitariziranem območju na Golanski planoti je ob tem še vedno nameščenih tudi približno 800 pripadnikov mirovnih sil OZN.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek