Nemško ustavno sodišče: Muslimanski učenec se mora udeležiti katoliškega verskega pouka

Nemško ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo staršev muslimanskega učenca, s čimer je potrdilo sodbo administrativnega sodišča zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, da se mora učenec udeležiti verskega pouka na katoliški šoli.

Verski pouk obvezen

Zgodba se je pričela, ko se je muslimanski deček vpisal na katoliško zasebno šolo, ki je financirana s strani dežele. Glede na pravila katoliške osnovne šole, morajo starši, ki niso katoliki, soglašati, da se tudi njihovi otroci udeležijo verskega pouka in obredov. V primeru, če ne soglašajo s tem, jim zavrnejo vpis.

Muslimanska družina, ki živi v neposredni bližini šole (le 150 m stran), je tako želela poslati dečka v katoliško šolo, saj je druga, nedenominacijska šola (torej javna šola, ki ne pripada nobeni verski skupini) od njih oddaljena 3,3 km.

Verska svoboda?

Severno Porenje-Vestfalija je edina nemška zvezna dežela, ki še vedno ima verske, denominacijske šole, ki so bile ustanovljene z javnim denarjem. Poleg javnega, nedenominajskega sistema, tako v deželi obstajajo še katoliške in protestantske javne osnovne šole, katere upravljajo verske skupnosti. Verske šole morajo prav tako slediti obveznemu učnemu načrtu kot nedenominacijske šole. Medtem ko primarno sprejemajo učence svoje vere, v primerih, ko imajo prostor, sprejemajo tudi učence drugih ver oz. prepričanj. 
Pri tem se postaja vprašanje glede ločnice med vero in državo, kot tudi glede verske svobode. Nemška ustava v 7. členu namreč določa, da imajo starši in skrbniki pravico, da odločijo, če bo njihov otrok bil deležen verske vzgoje.

Proti nacizmu

Nemški šolski sistem temelji na pravici posameznih zveznih dežel, da same nadzirajo šolski sistem. To temelji na letu 1949 sprejeti ustavi, s katero so na tak način dosegli decentralizacijo šolskega sistema in tako želeli preprečiti ponovitev nacističnega vpliva na šolsko mladino.

Takrat je tudi večina prebivalstva pripadala katoliški ali protestantski veri, pri čemer so preko verskega davka (so)financirali delovanje teh denominacijskih šol. 
Severno Porenje-Vestfalija, ki ima največ prebivalcev med nemškimi zveznimi deželami, tako še vedno vzdržuje stari sistem in to kljub temu, da so nemški socialni demokrati imeli več desetletij vodilno vlogo v deželni politiki. A socialni demokrati v vseh teh letih niso želeli spremeniti sistema, ker bi naleteli na odpor in kritiko obeh verskih skupin.

Brez prisile

Pri tem je zanimivo, da Bavarska, ki ima povprečno več katolikov kot druge dežele, ima sekulariziran javni šolski sistem, katerega dopolnjujejo denominacijske šole, ki so sofinancirane s strani države (glede na izvajanje obveznega osnovnošolskega šolanja).

Hans Michael Heining, profesor cerkevenega prava na Univerzi v Göttingenu in direktor pravnega inštituta Evangeličanske cerkve v Nemčiji, je komentiral, da je problem v zastareli (šolski) politiki: „To ni pravni problem, je politični problem. Vlada mora spremeniti sistem. Je čisto preprosto: menim, da ne bi smelo biti javnih verskih šol za eno veroizpoved. Mora biti šolski sistem za vse vere – z versko vzgojo za tiste, ki so verni, a brez prisile, da se morajo udeležiti slednje."