Nemčija se bo po 20. aprilu lotila »notranjih sovražnikov EU«

Prihodnja nemška vlada namerava imeti večjo vlogo pri sprejemanju odločitev v EU, tudi s kaznovanjem držav, ki nasprotujejo zunanji politiki bloka, je poročal Politico.

Slabo prikrita grožnja naj bi se nanašala na Madžarsko, ki je blokirala več zunanjepolitičnih odločitev Bruslja.

Po navedbah časopisa je osnutek koalicijske pogodbe usmerjen proti Madžarski, ki se je uprla odločitvam Evropske unije glede vprašanj, kot so konflikt v Ukrajini in sankcije proti Rusiji.

pic.twitter.com/yQL01E18fl

— Pavel Macek (@pavelmacek) April 3, 2025

V Nemčiji naj bi novo koalicijsko vlado oblikovale Krščansko-demokratska unija (CDU), Krščansko-socialna unija (CSU) in socialdemokrati (SPD), ki jo bo verjetno vodil Friedrich Merz iz CDU.

Stranke trenutno zaključujejo dogovore o ključnih političnih področjih, vključno z migracijami, podnebjem in odnosi z EU. Merz si menda prizadeva, da bi novo vlado oblikoval še pred veliko nočjo, 20. aprila.

Eden od dokumentov, ki jih je pregledal Politico, opisuje načrte Berlina za bolj agresivno strategijo EU.

V njem je predlagana uporaba »weimarskega trikotnika« - tristranske zveze Nemčije, Francije in Poljske, ki trenutno predseduje EU po načelu rotacije - za vplivanje na usmerjanje bloka in krepitev nemških glasovalnih pravic.

"The time has come to punish Orbán, Germany’s next government says--the EU’s worst offender, ...accused of taking a wrecking ball to democratic norms, curtailing the freedom of the press and restricting the independence of judges."https://t.co/jm9zyqGYcq

— Stan Prusinski (@StanleyPrusins1) April 2, 2025

V osnutku je tudi navedeno, da namerava Berlin »braniti« EU pred »notranjimi in zunanjimi sovražniki« s pozivanjem za sprožitev kazenskih ukrepov proti državam članicam, ki domnevno kršijo načela, kot je pravna država.

Predlagane kazni vključujejo zadržanje sredstev EU in začasni odvzem glasovalnih pravic.

»Proti kršitvam bomo ukrepali še bolj dosledno,« piše v dokumentu. »Obstoječe zaščitne instrumente, od postopkov za ugotavljanje kršitev in zadržanja sredstev EU do ukinitve članskih pravic, kot so glasovalne pravice v Svetu EU, je treba uporabljati veliko dosledneje kot doslej.«

#WATCH | Hungary’s Orban to face EU wrath for pro-Putin stance?

Incoming German govt, led by Friedrich Merz, is planning to punish nations that dissent against the EU's foreign policy.https://t.co/SiaFVF6bfs pic.twitter.com/2IrY6WcDOd

— Hindustan Times (@htTweets) April 2, 2025

Koalicija je predlagala tudi oblikovanje »celovitega instrumenta sankcij« za zajezitev domnevnih nasprotnikov, vključno z nadomestitvijo zahteve po soglasju na področju zunanje politike EU z večinskim glasovanjem, da se državam prepreči blokiranje odločitev, kot so sankcije.

»Načelo soglasja v Evropskem svetu ne sme postati zavora pri sprejemanju odločitev,« navaja dokument.

Čeprav Madžarska ni omenjena z besedo, se zdi, da se osnutek sporazuma jasno nanaša na državo, ki je že dolgo v sporu s politikami EU, tudi glede njenega pristopa k ukrajinskemu konfliktu in njene politike sankcij proti Rusiji.

Budimpešta trdi, da so bile sankcije škodljive za gospodarstvo EU in je uporabila svojo pravico veta na več predlogov za odložitev ali omilitev ukrepov.

Predsednik vlade Viktor Orbán je EU večkrat obtožil, da zavzema »provojno« stališče, in si je prizadeval za neodvisne mirovne pobude glede konflikta v Ukrajini.

EU je že prej zagrozila, da bo Madžarski začasno odvzela glasovalne pravice

Leta 2022 je zadržala približno 22 milijard evrov sredstev, namenjenih Budimpešti, pri čemer se je sklicevala na pravice in pravosodne pomisleke, vendar je lani na koncu sprostila približno polovico tega zneska.