Nemci izgubili zaupanje v socialno državo

Ena izmed najstarejših organizacij v Nemčiji, ki deluje na področju socialnega varstva, je opozorila, da je večina državljanov izgubila zaupanje, kot tudi, da je potrebno zagotoviti dodatne milijarde evrov. Paritätischer Wohlfahrtsverband, ki je bila ustanovljena že leta 1924 in deluje na področju socialnega varstva, je v torek objavila poročilo, da velik del prebivalstva nima več zaupanja v socialno državo, kar predstavlja »nevarnost za družbeno kohezijo v Nemčiji«.

Zveza, ki združuje več kot 10.000 organizacij širom Nemčije, je tako pozvala k korenitim reformam ter dodatni investiciji v višini okoli 50 milijard evrov.

Predsednik zveze Rolf Rosenstock je dejal na novinarski konferenci v Berlinu, da vlada Angele Merkel »nima političnih orodij, namenjenih posebej skupinam ljudem, ki so najbolj ogrožene,« kot so brezposelni, prebivalci ruralnih okolij in vse več starejših, ki živijo v revščini.

»Potrebno se je boriti proti družbeni delitvi, ki vzbuja občutek nevarnosti pri ljudeh in je povzročila vzpon skrajnodesničarskih strank,« je poudaril, ter opozoril, da se bodo v primeru neukrepanja družbene razmere še poslabšale, ko bo naraščalo razslojevanjem med elito in t. i. družbenimi poraženci. 

Človekoljubna organizacija je tako pozvala k dvigu minimalne plače iz 8.84 evra na 12 evrov na uro, kot tudi na dvig osnovne socialne pomoči iz 416 na najmanj 571 evrov. Prav tako so mnenja, da največji nemški projekt socialne varnosti, shema za brezposelne Hartz IV, potrebuje še največ reforme, saj sedaj nadomestilo za brezposelnost v večini (skoraj tri četrtine) prejemajo osebe, ki niso nikdar bile zaposlene – kot so otroci, starši samohranilci, invalidi, …

Hartz IV je bil uveden leta 2003 s strani vlade pod vodstvom Socialdemokratske stranke (SPD) in je prišel v rabo z januarjem 2005. Shema za pomoč brezposelnim tako narekuje, da se morajo iskalci zaposlitve redno udeleževati sestankov s svojim kariernim svetovalcem, kot tudi samostojno iskati službo. V primeru neizpolnjevanja svojih obveznosti ali pa nesprejetjem ponujene službe lahko prosilci deloma ali v celoti izgubijo podporo za brezposelno kot tudi socialno pomoč.