Neizobraženi Trump: Angela Merkel mu je morala 11-krat pojasnjevati osnove trgovanja z EU

Visoki predstavniki Trumpove administracije so priznali, da je bilo srečanje med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in kanclerko Nemčije Angelo Merkel marca letos nadvse »ponižujoče« za ameriško stran oziroma za predsednika ZDA, ki nikakor ni mogel razumeti, da Nemčija ne more skleniti bilateralnega, oziroma  dvostranskega trgovinskega sporazuma z ZDA. In to zato – ker je pač članica EU. Ena od članic, kjer za vse veljajo enaka pravila trgovanja, kar seveda pomeni, da bi se morale ZDA glede trgovanja pogajati z EU.

Prav to je seveda ena od najbolj osnovnih in splošno znanih osnov same Evropske Unije (EU), vendar to preprosto dejstvo ameriškemu predsedniku - ki je ob tem tudi »poslovnež« in bogataš - ni in ni šlo v glavo. Čeprav ima številne svetovalce in se je na sestanek z Merklovo seveda moral pripraviti, je na srečanju z Merklovo še kar naprej trmoglavil in od nemške kanclerke večkrat zahteval nov »dvostranski« sporazum o trgovanju. 

Srečanje je bilo tudi drugače zelo nenavadno, saj so novinarji tudi opazili, da med javnim delom srečanja Donald Trump kljub poskusom Angele Merkel, da se rokuje z ameriškim predsednikom, ni odzval niti na glasno prigovarjanje prisotnih, češ da naj da roko nemški kanclerki, pač pa je zgolj srepo bolščal v novinarje.

Vendar je bilo še bolj nenavadno menda dogajanje za zaprtimi vrati. O tem so sedaj v javnost pricurljale nove podrobnosti. Trump, ki je predtem večkrat javno kritiziral uvoz nemških avtomobilov in drugega blaga v ZDA je namreč od Angele Merkel večkrat zahteval nov trgovinski sporazum, nemška kanclerka pa mu je večkrat odgovorila, da to ni mogoče, ker je Nemčija samo ena od 27 članic EU in da ista pravila trgovanja veljajo za vse.

Po podatkih svetovalcev naj bi Trump kar 11-krat zahteval takšen sporazum od Merklove, da bi vedno znova dobil enak, nikalni odgovor. »Torej bi lahko bil dvostranski?« je Trump menda spraševal Merklovo in od nje dobil odkimavanje in nikalni odgovor. Nato naj bi se Trump obrnil k svojemu ministru trgovine Wilburju Rossu in dejal, »dobro, potem bomo pač naredili dvostranski sporazum z Evropo.«

Na podoben način je že lani januarja v pogovoru za Bild ameriški predsednik napovedal 35-odstotne davke na uvoz »nemških« avtomobilov v ZDA. »Če želite izdelovati avtomobile nekje v svetu, potem vam želim vse najboljše. Lahko izdelujete avtomobile tudi za ZDA, toda za vsak avtomobil, ki pride v ZDA, boste plačali 35 odstotni davek,« je napovedal Trump.

Po poročanju Spiegla pa je na srečanju z predstavniki EU dejal, da so »Nemci slabi, zelo slabi« ker vidi »milijone njihovih avtomobilov, ki se prodajajo v ZDA« ter da je to »strašno« in da bodo »oni to ustavili.« Te komentarje naj po podal ob srečanju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem in predsednikom Evropskega Sveta Donaldom Tuskom. Trumpa je tedaj poskusil »izobraziti« celo predsednik Evropske komisije. »Jasno sem dejal, da ZDA ne morejo primerjati svojega trgovanja s trgovanjem posameznih držav članic. Primerjajo lahko rezultate svojega gospodarstva z rezultati celotne EU. Bil sem tudi jasen, da je za ta vprašanja zadolžena Evropska komisija in ne posamezne države članice,« je tedaj dejal Claude Juncker. Nemčija je sicer za ZDA in Kitajsko tretji največji izvoznik na svetu, njen trgovinski presežek pa je bil leta 2016 252 milijard evrov.

Člani nemškega kabineta, ki so bili prisotni na srečanju med Merklovo in Trumpom marca letos so bili menda popolnoma osupli nad nepoznavanjem svetovnih zadev s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Nekaj podobnega se je menda zgodilo tudi med enim od telefonskih pogovorov Angele Merkel in Donaldom Trumpom, ko mu je Merkova morala pojasnjevati zgodovino Ukrajine, saj se Trump menda sploh ni zavedal pomembnosti Ukrajine v transatlantskih odnosih.

 Trump je sicer že med predsedniško kampanjo trdil, da želi »pretresti« številne sporazume, ki so jih pred njim sklenili prejšnji predsedniki, toda strokovnjaki opozarjajo, da bi tudi zaradi pomanjkljivega poznavanja zadev nekatere poteze Donalda Trumpa ZDA lahko povzročile več škode kot koristi.