Nato gradi novo oporišče, toda ne v Kopru, temveč v nekoč Stalinovem mestu, podloženemu z - dinamitom

Nato si je v tem delu sveta res omislil novo oporišče, toda ne v Kopru, kot so špekulirali nekateri domači mediji, ampak v mestu, ki je v času komunističnega režima ponosno nosilo vzdevek Josipa Visarijonoviča Džugašvilija, po ruskem boljševiškem revolucionarju in nekdanjem neusmiljenemu voditelju Sovjetske zveze, ki je bil sicer gruzijskega rodu.

Nekoč Stalinovo mesto (izvirno: Qyteti Stalin) je globoko zasidrano v centralni Albaniji, in je dolga desetletja veljalo za strogo zaprto vojaško območje.

V 50. letih prejšnjega stoletja so si namreč prav tam sovjetski inženirji prvi omislili letalsko oporišče, ki je nekoliko spominjalo na Željavo, podobno vojaško oporišče v nekdanji Jugoslaviji.

Stalinovo mesto so v tem zakotnem kraju mukoma zgradili albanski politični zaporniki.

Oporišče je bilo posebno iz še enega razloga: imelo je namreč samouničujočo "varovalko", ker so Sovjeti pod vzletno-pristajalno stezo postavili in skrili - dinamit. Razlog za to odločitev je bil sila preprost - stezo bi nemudoma razstrelili v primeru obstoja nevarnosti, da oporišče pade v sovražne roke.

Po padcu komunizma pa se je t. i. Stalin city vrnil k svojim koreninam oziroma izvirnemu imenu Kuçovë.

Dediščina predhodnega režima - albansko vojaško letalstvo, ki so ga sestavljali migi večinoma kitajske in ruske izdelave, pa je ostalo "prizemljeno" na tleh in v podzemnih hangarjih.

Albanija je tako leta 2005 "parkirala" skupaj 224 letal, ki od takrat, skupaj z ostalo v oporišču zatečeno vojaško opremo, vozili, helikopterji in drugo mehanizacijo tvorijo nenavadno "pokopališče" vojaške tehnike iz preteklega časa.

Letala, med katerimi prevladujejo migi tipa 15, 17 in 19 že od leta 2005 ne letijo več, le ovce se pasejo v grmičevju med pomožnimi letalskimi stezami in glavno, vzletno-pristajalno stezo. Približno 88 migov čepi na svojih praznih pnevmatikah na "površju" oporišča, v bližini treh podzemnih hangarjev, medtem ko ptice čivkajo okoli njih, poroča turški Daily Sabath.

Nekoč obetavno mesto Kuçovë pa je, pozabljeno in osamljeno, začelo gospodarsko nazadovati in propadati, saj so za njegove prebivalce sledila grenka leta brezposelnosti, izseljevanja in bednih plač...

Toda novo upanje jim je vlil avgusta letos predsednik vlade Albanije Edi Rama, ki je kar preko Facebooka napovedal, da bo Nato obnovil in dahnil novo življenje v zapuščeno vojaško oporišče iz komunističnih časov.

"Nato bo v prvi fazi projekta naložil več kot 50 milijonov evrov za modernizacijo letalskega oporišča v Kuçovi", je sporočil Rama novico, ki je razveselila od države pozabljene krajane odročnega mesta.

Albanski zračni prostor sicer od leta 2009 nadzorujeta Italija in Grčija, navaja turški časnik ob novici, da je "nekdanji albanski 'Stalin City' v veselem pričakovanju spočetja zračne baze zveze NATO, ki bo okrepila obrambo in (lokalno) gospodarstvo".

To bo prvo Natovo letalsko oporišče v regiji Zahodnega Balkana, je za agencijo Reuters potrdila albanska obrambna ministrica Olta Xhacka.

Ena od prednosti in posebnosti zračne baze Kuçovë je, da ima dobre vremenske razmere vse leto, ob tem pa možnost "skladiščenja" vojaških letal globoko v gorju, v področju do katerega je možen dostop po ločeni stezi med kmetijskimi polji, približno 1 kilometer vzhodno od glavne steze in vzletno-pristajalne steze.

Nato bo v prvi fazi moderniziral aktualno "pokopališče letal" in ga sčasoma spremenil v sodobno zračno oporišče za logistiko, usposabljanje in vaje, ter hrambo opreme.