REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napadi v petek in soboto, pogajanja pa »odlično tečejo« vsak ponedeljek: Iran razglasil, da je Hormuška ožina zaprta

Napadi v petek in soboto, pogajanja pa »odlično tečejo« vsak ponedeljek: Iran razglasil, da je Hormuška ožina zaprtaLicemerje ZDA: "Ne morem dihati!! Vir: Telegram

Iranska Islamska revolucionarna garda (IRGC) je izjavila, da bo Hormuška ožina ostala zaprta za ladijski promet, dokler ZDA ne prenehajo s t. i. »nezakonitim« vmešavanjem v regiji.

Teheran se tako ni uklonil zahtevam predsednika Donalda Trumpa, da naj strateško plovno pot v celoti ponovno odpre za ladijski promet.

Trump pa medtem nadaljuje z napadi na Iran ob koncu tedna in lažmi o napredku pogajanj v ponedeljek.

Teheran se ni uklonil zahtevam predsednika Donalda Trumpa, naj strateško plovno pot v celoti ponovno odpre za ladijski promet. Trump pa medtem nadaljuje z napadi na Iran ob koncu tedna in lažmi o napredku pogajanj v ponedeljek.

Izjava je bila objavljena v času, ko so ZDA po poročanju po sobotnih pogovorih s posredniki v Omanu domnevno pritiskale na iranske pogajalce, naj ožino razglasijo za popolnoma odprto za trgovsko plovbo.

»Hormuška ožina bo ostala zaprta do nadaljnjega obvestila in do konca posredovanja ZDA v regiji. Nobeni ladji ne bo dovoljeno prečkati te plovne poti,« je sporočila mornarica IRGC.

»Če bo sovražnik incident, ki ga je sam povzročil, izkoristil kot izgovor za novo napako in sprožil nov agresivni napad proti nam, bo naletel na odločen odziv, pri čemer bodo tarča napadov sovražnikove baze v regiji,« je dodala iranska vojna mornarica.

ZDA so v sredo in četrtek izvedle napade na Iran, potem ko so izstrelki v Hormuški ožini zadeli več tankerjev.

Čeprav Iran ni javno prevzel odgovornosti za napade, je že prej izjavil, da morajo vse ladje, ki plujejo skozi to plovno pot, upoštevati navodila IRGC in uporabljati določeno plovno pot.

ZDA so sicer ta teden sprožile tretjo serijo napadov na Iran, kmalu potem, ko je Islamska revolucionarna garda (IRGC) izjavila, da bo strateški Hormuški preliv za vse ladje zaprt za nedoločen čas.

Ponoven izbruh spopadov je postavil pod pritisk memorandum o soglasju (MoU), ki sta ga obe državi podpisali 17. junija.

Donald Truimp je že dejal, da je zanj »mrtev.«

Namen sporazuma je bil utreti pot za trajno premirje in omogočiti več časa za pogajanja o mirovni rešitvi.

Toda zadnji teden je pokazal, da ZDA in Iran znova drstita v nadaljevanje vojne.

To je bil naporen teden, v katerem so se ZDA popolnoma odmaknile od Memoranduma o soglasju (MoU), pri čemer je bila v središču pozornosti formulacija v petem odstavku tega dokumenta:

»Ob podpisu tega Memoranduma o soglasju bo Islamska republika Iran po svojih najboljših močeh poskrbela za varen prehod trgovskih plovil, in sicer brezplačno le za obdobje 60 dni, iz Perzijskega zaliva v Omansko morje in obratno.«

V tem odstavku ni bilo niti besede o ZDA, Omanu ali kateri koli drugi državi, ki meji na Perzijski zaliv… Samo o Iranu.

Zadnji teden je pokazal, da ZDA in Iran znova drstita v nadaljevanje vojne.

V skladu s tem besedilom je Iran vzpostavil protokole Uprave za ožino Perzijskega zaliva (PGSA), ki so opredelili, kako lahko ladje varno prečkajo ožino.

Namesto da bi to sprejele, so se ZDA lotile vrste provokacij, namenjenih izzivanju iranske avtoritete.

Ker gre za dogovor o premirju v dejansko vojnem času ima Iran vso pravico, da zapre plovne poti za sovražne ladje povsod, tudi v »omanskih« vodah.

ZDA pa tga ne sprejemajo, trdijo, da jim »svoboda plovbe« omogoča svoboden prehod, enako njihovim zaveznikom.

6. in 7. julija je zato Iran napadel vsaj tri trgovske ladje v Hormuški ožini ali v njeni bližini (npr. tanker M/T Al Rekayyat pod zastavo Marshallovih otokov, saudski tanker M/T Wedyan in liberijski tanker M/T Cyprus Prosperity), ki so poskušale zaobiti protokole PGSA.

Združene države so trdile, da je šlo za kršitev premirja – kar ni bilo res – in so nadaljevale z napadi na iranske položaje vzdolž Hormuške ožine. Iran se je odzval z napadi na ameriške cilje v Kuvajtu in Bahrajnu.

V izjavi, ki jo je v soboto zvečer po lokalnem času objavilo ameriško Centralno poveljstvo (CENTCOM), je bilo navedeno, da so bili novi napadi izvedeni potem, ko je IRGC »očitno« napadel kontejnersko ladjo GFS Galaxy pod ciprsko zastavo, kar je povzročilo požar v njenem strojnici. Po navedbah CENTCOM-a je en član posadke pogrešan.

»Iran je naredil slabo odločitev. Zdaj za to plačujejo,« je po začetku napadov na platformi X zapisal ameriški minister za vojno Pete Hegseth.

Po poročanju Press TV je iranska vojska izstrelila brezpilotna letala proti ameriškemu protiletalskemu sistemu Patriot, skladišču streliva in radarski postaji v Kuvajtu ter radarski postaji v Bahrajnu.

CENTCOM je sporočil, da so ameriške sile napadle okoli 140 ciljev, vključno z lokacijami raket in dronov, skladišči streliva ter radarskimi napravami.

Iranska televizijska postaja Press TV je poročala o napadih na jugu države, med drugim na pristanišča Čabahár, Bušehr in Sirik, ki so bila zadeta tudi v začetku tega tedna. Nad Teheranom naj bi bila po poročanju aktivirana protiletalska obramba.

Iran se je odzval z izstrelitvijo raket na države Zaliva, pri čemer so poročali o alarmih zaradi zračnih napadov v Katarju, Združenih arabskih emiratih in Bahrajnu. IRGC je sporočil, da je »uničil« poveljniški center in hangarje, v katerih so bili shranjeni ameriški droni MQ-9 Reaper na letalski bazi Prince Hassan v Jordaniji.

Po poročanju Press TV je iranska vojska izstrelila brezpilotna letala proti ameriškemu protiletalskemu sistemu Patriot, skladišču streliva in radarski postaji v Kuvajtu ter radarski postaji v Bahrajnu.

Kmalu pred začetkom ameriških napadov je mornarica IRGC napovedala, da bo Hormuški preliv zaprla za ves ladijski promet, dokler ZDA ne bodo prenehale s svojimi »nezakonitimi posegi« v regiji. Prav tako je obljubila, da bo v odgovor na »vsako nadaljnjo agresijo« napadla ameriške baze.

In kaj sledi zdaj?

Nekdanji analitik CIE Larry C. Johnson meni takole: »Če se lahko zanesemo na preteklost, bo Trump verjetno v nedeljo ali zgodaj v ponedeljek zjutraj izdal izjavo, namenjeno pomiritvi finančnih trgov in zaustavitvi skoka cen nafte. Čeprav ne morem izključiti, da bi se ta trenutna izmenjava udarcev lahko zaostrila in nadaljevala še nekaj dni, naj vas spomnim na to, kar se je zgodilo od 7. aprila 2026.

Trump verjetno v nedeljo ali zgodaj v ponedeljek zjutraj izdal izjavo, namenjeno pomiritvi finančnih trgov.

Če dnevno pregledujemo časovnico po 7. aprilu, se vidi jasen vzorec – ameriški napadi na iranske cilje v petek/soboto, ki jim v nedeljo ali zgodaj v ponedeljek sledi Trumpova izjava o napredku v pogajanjih – pojavi dvakrat povsem jasno, trije dodatni primeri pa so mu zelo podobni. Z drugimi besedami, to je morda spet déjà vu (že videno, op. ur.)…«

Medtem na naftnem trgu opažamo pomanjkanje, ki ga blaži »destrikcija povpraševanja«, kar napoveduje gospodarske krize.

Mit o ameriški zmagi pa ostaja le pravljica za ameriške vazale.

»Kljub Trumpovim agresivnim grožnjam pa si ZDA ne morejo privoščiti vrnitve k obsežni vojaški operaciji.

Zaloge ključnega ameriškega orožja, med katerim so rakete Tomahawk in JASSM, se iztekajo in jih ni mogoče hitro nadomestiti, saj ZDA nimajo zadostne industrijske zmogljivosti in so ohromljene zaradi pomanjkanja redkih zemeljskih mineralov v dobavni verigi,« ocenjuje ameriški analitik.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek