REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Najstnik pojedel okuženega svizca – in umrl zaradi črne kuge

Najstnik pojedel okuženega svizca – in umrl zaradi črne kugeSvizec iz Mongolije, prenašalec kuge

Da koronavirus ni edina nevarnost, ki preži na človeštvo, kaže primer, ki prihaja iz Mongolije.

Potem ko je že lani nek zakonski par umrl zaradi črne kuge, se je nekaj podobnega zgodilo 15-letniku v zahodni Mongoliji, ki je pojedel meso okuženega svizca.

Novico je sporočilo mongolsko ministrstvo za zdravje, navajata AP in Forbes.

Tiskovna predstavnica Narangerel Dorj je dejala, da sta tudi dva druga najstnika jedla meso istega svizca in da ju zdravijo z antibiotiki.

Ob tem so izolirali in z antibiotiki zdravijo tudi 15 drugih ljudi.

V državi so zaradi bolezni razglasili karanteno v delu pokrajine Gobi-Altai.

V državi so zaradi nevarne bolezni razglasili karanteno v delu pokrajine Gobi-Altai.

Prejšnji teden so tudi oblasti v kitajski pokrajini Notranja Mongolija sporočile, da so odkrile pozitivne primere črne kuge potem, ko so v bolnišnico sprejeli kmetovalca.

Temu naj bi se stanje medtem že izboljšalo.

Štiri podobne primere so odkrili lani novembra.

V svetu vsako leto odkrijejo od 1000 do 2000 primerov črne kuge, v ZDA na primer okoli sedem.

Črna kuga
Posledice kuge so grozljive. Potemni tudi del obraza, najprej pogosto nos in obrazni del telesa. Vir: Wikipedia

Na človeka se bolezen najpogosteje prenaša v primeru ugrizov okuženih živali.

Možnost okužbe je zato relativno majhna, zaradi učinkovitih antibiotikov pa je smrtnost med okuženimi padla na samo 11 odstotkov.

Toda tudi to je še vedno nekajkrat več kot v primeru koronavirusa, zato bolezen ni povsem nenevarna. Če se ne zdravi, je smrtnost lahko 60-odstotna.

Če se ne zdravi, je smrtnost lahko 60-odstotna.

Najbolj uničujoča bolezen srednjega veka in verjetno v zgodovini je bila sicer prava kuga.

Prvič so o njej poročali leta 541 v Konstantinoplu, sedežu vzhodnorimskega oziroma bizantinskega cesarstva; ime je dobila po takratnem cesarju Justinijanu I., ki je tudi zbolel, vendar preživel.

Bolezen naj bi izvirala iz osrednje Azije, do bizantinskega cesarstva pa so jo verjetno prinesla nomadska ljudstva, na primer Huni, med potjo na zahod. Bizanc je bil takrat v vzponu in kuga je precej omajala njegovo moč. Izbruhi so se ponavljali še dve stoletji.

Nekdanja oprava zdravnikov, ki so se borili s kugo v srednjem veku.

Veliko zgodovinarjev domneva, da je justinijanova kuga, ki je opustošila vzhodno Sredozemlje, tako oslabila bizantinsko cesarstvo, da ni bilo mogoče preprečiti vzpona Arabcev v 7. stoletju.

Umrlo je med 25 in 50 milijonov ljudi, po ocenah četrtina prebivalstva na območju, med njimi štiri desetine prebivalcev Konstantinopla.

Ta je padel, postal Carigrad in tudi zato so lahko te dni v Istanbulu znamenito Hagijo Sofijo iz muzeja znova spremenili v mošejo.

Najbolj znana in najhujša epidemija v zgodovini je bila epidemija kuge pozneje, v 14. stoletju, imenovana črna smrt.

Najhujše posledice je okužba z bakterijo, ki je stoletja prej povzročila justinijanovo kugo, pustila v Evropi, ogromno ljudi je pomrlo tudi v Aziji in severni Afriki.

Brez kuge bi bil tudi Carigrad še danes morda bistveno drugačno mesto, Hagija Sofija pa ne bi bila spremenjena v mošejo ...

Po Aziji je bolezen pustošila že vsaj desetletje, preden je leta 1347 izbruhnila v Evropi.

Zanimiva, morda resnična zgodba pravi, da so tisto leto Mongoli oblegali trgovsko postojanko Genovske republike Kaffo na Krimu ob obali Črnega morja.

Da bi zlomili branilce, so jim Mongoli menda čez obzidje katapultirali trupla svojih za kugo umrlih bojevnikov.

Številni Genovčani so z ladjami pobegnili iz mesta in s seboj v Evropo odnesli tudi - smrtonosno okužbo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek