četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Na volitvah v Italiji v ospredju mladi politiki in veteran Berlusconi
V Italiji, kjer bodo v nedeljo parlamentarne volitve, v ospredje prihajajo mladi politiki. Ti še na nobenih volitvah na Apeninskem polotoku niso imeli tolikšnega vpliva kot tokrat. A v volilni kampanji je bil vendarle najglasnejši veteran, trdoživi nekdanji premier Silvio Berlusconi, ki sicer ne more biti izvoljen. Sledijo portreti več politikov.
Silvio Berlusconi - neizvoljiv, a v ospredju kampanje
Veteran italijanske politike in medijski mogotec je kot predsednik konservativne stranke Naprej Italija na čelu desnosredinskega zavezništva, ki se mu na volitvah nasmiha zmaga. Zaradi obsodb v preteklosti 81-letnik tokrat ne sme kandidirati za poslanca, a je kljub temu vodil intenzivno predvolilno kampanjo.
Najbolj trdoživ in najspornejši italijanski politik, znan tudi pod vzdevkom vitez, se je vrnil na politično prizorišče po okoli 30 sodnih procesih, pravnomočni obsodbi zaradi utaje davkov, škandalu zaradi spolnih odnosov z mladoletnico, operaciji na odprtem srcu in več obiskih lepotnih kirurgov.
Berlusconi sicer kroji italijansko politiko že vse od zmage na volitvah leta 1994. Tedaj je pravzaprav tudi vstopil v politiko in hitro postal eden najbolj priljubljenih politikov in vzor "malih ljudi", kar je vsem škandalom in aferam navkljub ostal vse do danes. Trikratni nekdanji premier je tudi eden najuspešnejših politikov in edini, ki mu je po drugi svetovni vojni uspelo na položaju predsednika vlade ostati celoten petletni mandat, in sicer med letoma 2001 in 2006.
Matteo Renzi - od mladega političnega zvezdnika do utrujenega reformista
Vodja Demokratske stranke (PD) je kot mlad zvezdnik v zadnjih letih naredil veliko za pomladitev vodilne elite v svoji stranki in italijanski vladi. Med letoma 2014 in 2016 je bil na čelu vlade. Bil je najmlajši premier v zgodovini Italije in med predsedniki vlade z najdaljšim stažem na Apeninskem polotoku. Po porazu na referendumu o ustavi decembra 2016 je odstopil s položaja, s čimer se je zanj začelo težavno obdobje.
43-letnik iz Toskane, ki s svojo energijo in samovšečnostjo želi iz Italije narediti vlečnega konja za reforme v EU, se je v dosedanji politični karieri predstavljal kot alternativa zastarelim političnim lobijem moči. A že dolgo ne velja več za nov obraz v politiki. Njegova stranka, ki so jo izčrpali notranji boji za prevlado in boleče delitve, bi lahko na volitvah utrpela zgodovinski poraz, kar bo Renzija najverjetneje odneslo z vrha socialdemokratov.
Matteo Salvini - preporoditelj Severne lige
Prvi mož desničarsko populistične Lige, ki je del desnosredinskega zavezništva, želi postati novi italijanski premier. 45-letni Milančan se zgleduje po ruskem predsedniku Vladimirju Putinu in ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. S slogani proti nezakonitemu priseljevanju, Bruslju, evru, bankirjem in lobistom je oživil Severno ligo, ki so jo po škandalu s poneverbami denarja leta 2012 številni razglasili za mrtvo.
Njegov cilj je postati novi vodja italijanske desnice, z vrha katere mora izriniti Berlusconija. Pod Salvinijevim vodstvom se je Liga odpovedala sloganom o odcepitvi, njen vodja pa je pragmatično tudi skrajšal ime iz Severne Lige v Ligo, da bi pridobil tudi volivce z juga Italije.
Luigi Di Maio - zmeren obraz Gibanja pet zvezd
Premierski kandidat Gibanja pet zvezd velja za predstavnika bolj diplomatske struje v stranki komika Beppeja Grilla. 31-letnik iz južnoitalijanskega mesteca Pomigliano, ki ni dokončal študija, uteleša resnejše krilo do Evrope kritičnega gibanja, ki bi na volitvah utegnilo postati najmočnejša parlamentarna stranka. Leta 2013 je bil izvoljen v parlament in je postal podpredsednik poslanske zbornice. Septembra lani je prevzel vodenje stranke, od takrat pa si prizadeva ustvariti manj revolucionarno podobo Gibanja pet zvezd, s čimer želi pridobiti glasove zmernih volivcev.
Di Maio se že nekaj časa utrjuje kot državnik, čeprav si je privoščil tudi nekaj odmevnih spodrsljajev. Tako je Augusta Pinocheta med drugim označil za venezuelskega diktatorja namesto za čilskega.
Giorgia Meloni - najbolj priljubljena postfašistka v Italiji
Voditeljica desne stranke Bratje Italije velja za najbolj priljubljeno postfašistko v Italiji. Modrooka blondinka iz Rima deluje nežno in krhko, a za to podobo se skriva neutrudna borka proti nezakonitemu priseljevanju, previsokim davkom in bruseljskim tehnokratom. Med letoma 2008 in 2011 je bila ministrica za mlade v tedanji vladi Silvia Berlusconija.
Njena stranka v nasprotju s francosko skrajno desno Nacionalno fronto v Italiji še nima pomembnejše vloge, a Melonijeva je že ena od najbolj znanih političark v državi in bi lahko igrala pomembno vlogo v primeru, da bo Italijo po volitvah vodila desnosredinska koalicija. 41-letnica, ki se želi uveljaviti kot italijanska različica Francozinje Marine Le Pen, ne skriva želje, da bi postala prva italijanska premierka, a trenutno nima velikih možnosti za to.
Paolo Gentiloni - od prehodnega premierja do dejavnika stabilnosti
Ko je Paolo Gentiloni leta 2016 po odstopu Mattea Renzija postal predsednik italijanske vlade, mu skoraj nihče ni pripisoval, da bo na položaju ostal več kot nekaj mesecev. A po več kot enem letu je še premier, v tem času pa je izstopil iz sence svojega predhodnika, močno pridobil na priljubljenosti in se uveljavil kot dejavnik politične stabilnosti v običajno turbulentnem Rimu.
V vladno palačo Chigi je aristokrat iz Rima po Renzijevi mladostni vihravosti vnesel mirnost, mladostni pristop je zamenjal dialog, izpostavljanje v medijih je zamenjalo delo v ozadju. Gentiloni nadaljuje pot reform, ki jo je začrtal njegov predhodnik, a vanjo vnaša svoje elemente in je postopoma razvil svoj program. Glede na ankete je veliko priljubljenejši od Renzija.
Mirni in skromni Gentiloni v volilni kampanji ni bil toliko v ospredju kot Renzi in s 63 leti ter 16-letno poslansko kariero ni mlad politik, a številni menijo, da bi tudi po volitvah lahko pomembno krojil italijansko politiko. Marsikdo ga tudi po volitvah vidi na premierskem stolčku, med drugim Bruselj in nekdanji premier ter predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki mu je nadel vzdevek Paolo Mirni.