REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Na obletnico smrti Josipa Broza Tita v Hiši cvetja znova velika množica obiskovalcev

Na obletnico smrti Josipa Broza Tita v Hiši cvetja znova velika množica obiskovalcevTito in pionirji

Ob 38- letnici smrti zadnjega predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita je njegov grob v Beogradu znova obiskalo presenetljivo veliko število ljudi. Med njimi so bili tudi številni obiskovalci iz Slovenije.

Na današnji dan pred 38 leti je umrl dosmrtni predsednik SFRJ in predsednik zveze komunistov Jugoslavije – Josip Broz Tito. Tito je umrl 4. maja ob 15:05 v Ljubljani, v Univerzitetnem kliničnem centru, v sobi povsem na vrhu bolnišnice, kjer se je bolniški konzilij najboljših takratnih jugoslovanskih zdravnikov dolgo časa boril za njegovo življenje.

Tito je bil voditelj Jugoslavije 35 let. V tem času je popeljal državo iz sovjetskega bloka, postal voditelj gibanja neuvrščenih, omogočil razvoj samoupravljanja in večjo avtonomijo republik in pokrajin, kar je bilo pozneje prav tako zelo pomembno pri osamosvajanju posameznih držav, nastalih na področju nekdanje SFRJ.

Tito v 2. svetovni vojni in njegov pogreb

Na današnji dan v Beogradu, tako kot vsako leto, številni ljudje prihajajo na njegov grob v »Hišo cvetja«. S tem želijo, kot so povedali tudi za televizijo N1, izraziti svoje spoštovanje do vsega, kar je storil za jugoslovanske narode. Nedaleč vstran je pokopana tudi Jovanka Broz, njegova soproga, s katero sta zadnja leta preživela ločeno.

V nekdanjem zimskem vrtu se ježe od jutranjih ur vila dolga kolona tistih, ki so se želeli pokloniti spominu na Tita. Med njimi je bilo največ prebivalcev novih držav, nastalih na področju nekdanje SFRJ. Nekaj ur kasneje so se ob Titovem grobu zvrstili še predstavniki borčevskih organizacij, Društva za ohranitev Titovega lika in dela in Društva za resnico o NOB, predstavniki nekaterih levih strank ter člani družine Broz. Številni so na obletnico njegove smrti prišli na Titov grob tudi iz Slovenije.

Njegov prispevek v boju proti okupatorjem in državam sil osi, ki so napadle Jugoslavijo, so cenili tako na zahodu kot v Sovjetski zvezi

Josip Broz Tito je bil rojen v Kumrovcu, maja leta 1892. Njegov oče je bil iz Hrvaške, mati pa iz Slovenije. Svetovno slavo je dosegel kot voditelj narodno-osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije med drugo svetovno vojno. Njegov prispevek v boju proti okupatorjem in državam sil osi, ki so napadle Jugoslavijo, so cenili tako na zahodu kot v Sovjetski zvezi. Bil je prepričan komunist, njegov slog vladavine je bil brez dvoma avtoritaren, vendar je v socializmu, ki ga je gradil, dopuščal delovanje trga, eksperimente, kot je delavsko samoupravljanje in veliko več svobode kot v drugih podobnih državah. Jugoslavija pa je imela zato večji ugled tudi med zahodnimi državami sveta. Pomembno je vplival tudi na svetovno politiko, sa so neuvrščeni predstavljali most med obema velesilama takratnega časa in alternativo politiki konfrontacije, ki bi lahko vodila v uničenje sveta.  

V Beogradu je bil Tito, pokopan 9. maja leta 1980, na njegov pogreb pa je v dvajsetem stoletju prišlo doslej še zmeraj nepreseženo število tujih državnikov: 209 državnih delegacij iz 128 držav sveta. Med drugim so prišli tudi indijska predsednica Indira Gandi, britanska premierka Margaret Thatcher, sovjetski voditelj Leonid Brežnjev in mnogi drugi.

Že zgolj zaradi dejstva, da je bil pogreb Tita najbolj obiskan pogreb 20. stoletja, Tito v svoji zgodovinski vlogi ostaja nedosegljiv. V povorki za krsto maršala Tita, ki velja tudi za utemeljitelja gibanja neuvrščenih, je v času njegove smrti korakalo enaintrideset šefov držav, dvaindvajset predsednikov vlad, štirje kralji, šest princev, enajst predsednikov skupščine in številne druge pomembne osebnosti iz sveta, na pogreb pa je ob tem prišlo še 700.000 ljudi. Od leta 1980 pa do danes je Hišo cvetja, kot ocenjujejo zaposleni, obiskalo že več kot 20 milijonov ljudi. 

Tito in obiskovalci Hiše cvetja

Število obiskovalcev je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja znatno upadlo. Leta 2000 nas je na Titovem grobu pričakalo samo nekaj upokojencev ter "vojakov v civilu", ki so zaradi finančnih težav Spominskega centra prevzeli skrb za celoten kompleks. V tistem času je novi stanovalec vile na drugi strani hiše, tedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević, tudi bistveno zmanjšal površino okoli Hiše cvetja na račun nekdanje Titove rezidence Beli dvor, v katero se je tudi preselil. Beli dvor sta v napadih NATA na ZRJ leta 1999 razdejala tudi dva »tomahavka,« njihovi deli pa so padali tudi po Hiši cvetja. Sesulo se je steklo na strehi, pred Titovim grobom pa je ležal del tomahavka, ki je padel pred grobnico.

Beli dvor sta v napadih NATA na ZRJ leta 1999 razdejala tudi dva »tomahavka,« njihovi deli pa so padali tudi po Hiši cvetja. Sesulo se je steklo na strehi, pred Titovim grobom pa je ležal del tomahavka, ki je padel pred grobnico.

Osemnajst let pozneje je slika Beograda precej drugačna. Povsod na obrobju mesta so zgrajeni ogromni trgovski centri, Srbija gospodarsko okreva. Število obiskovalcev Titovega groba pa se povečuje. V spominski knjigi, ki jo je mogoče prelistati ob Titovem grobu, je vrsta zanimivih zapisov.

Nekaj listov je popisanih s kitajsko pisavo. Tu so še posvetila borcev in komunistov Lazarevca, IV. Krajiške brigade, delegacije SUBNORA BiH (ki Titu izraža spoštovanje zaradi njegove "izgradnje državne skupnosti Bosne in Hercegovine kot multietnične enakopravne republike"). Zadnji podpis kakšnega slovenskega državnika je z dne 4. maja 1989, ko se je pod tekstom "delegacije federacije" podpisal tudi pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek. »Ob obletnici smrti Josipa Broza Tita, vidnega svetovnega in jugoslovanskega državnika, borca za mir in enakopravnost med narodi, izražamo globoko spoštovanje,« je zapisal Janez Drnovšek.

V bližnjem muzeju si je mogoče še vedno ogledati tudi Titove štafete, ki so jih zbirali od 25. maja leta 1957 naprej, ko se je začel slaviti Dan mladosti, pa tudi njegove afriške doktorske diplome, košček lunine površine in celo jugoslovansko zastavico, ki je v Apollu pripotovala do meseca in nazaj. Tito je v last dobil še ključe nekaterih svetovnih mestnih vrat, sablje afriških prijateljev, eno amforo, mozaik, nekaj pravih in nekaj posnetih kovancev, majhen kipec Ozirisa in kup fotografij. V zbirki Spominskega centra so tudi Titovi osebni predmeti. Najti je skorajda vse, od njegovega pipca do partijske izkaznice s številko 000001.