Na ljubljanski univerzi zavračajo zakon o raziskovalno-razvojni dejavnosti

Predlog zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki je v javni obravnavi še do srede, je za ljubljansko univerzo nesprejemljiv, ker ne ureja najpomembnejših razmerij in vsebuje določila, ki so v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Prav tako ni usklajen z znanstveno sfero in je terminološko neurejen, so v sporočilu za javnost zapisali na univerzi.

Kot so navedli, je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s ciljem nujno potrebne reforme zakona, ki ureja področje znanosti in razvoja ter delovanje raziskovalnih organizacij, pripravilo predlog zakona, ki naj bi bil skladen z resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 in ki bo omogočal delovanje znanosti na način, primerljiv z najbolj razvitimi državami EU.

"Celotno zakonsko besedilo potrebuje temeljito predhodno obravnavo na sejah delovne skupine, v nekaterih točkah pa tudi širše strokovne javnosti. Zakonski osnutek prav tako potrebuje širšo podporo raziskovalne sfere. Posamezne rešitve v zakonu so preveč splošne, nerazumljive, zato ni mogoče predvideti posledic oziroma učinkov," meni rektor ljubljanske univerze Igor Papič.

Zakon med drugim predvideva, da se v institucionalno financiranje štejejo dosedanje obveznosti, kar bi pomenilo zamrznitev sedanje nesprejemljive ureditve. Novi zakon mora jasno določiti tudi institucionalne obveznosti ali njihov nadomestek za univerze po enakih kriterijih kot za javne raziskovalne zavode, so prepričani na univerzi.

Poudarili so, da je treba univerzam zagotoviti infrastrukturne in raziskovalne programe v obsegu, ki odražajo njihovo dejansko znanstvenoraziskovalno produktivnost, izračunanem po enaki metodologiji, kot za javne raziskovalne zavode.

Univerze namreč niso le izobraževalne ustanove, saj jih k izvajanju znanstvenoraziskovalne dejavnosti zavezuje tudi zakon o visokem šolstvu, zato mora biti ta z njim usklajena in ustrezno financirana.

Zakon zelo nejasno omenja raziskovalne programe in ima po oceni rektorja še druge hude pomanjkljivosti, ki pa so odvisne od odločitve o modelu financiranja. Prav tako profesorje na fakultetah postavlja v neenakopraven položaj z raziskovalci, tudi definicija javne službe je neustrezna.

"Predlog zakona univerzam odvzema status raziskovalnih ustanov in enakopravno udeležbo na področju raziskovalne dejavnosti v primerjavi z raziskovalnimi inštituti. Ob upoštevanju posebnega položaja univerz kot izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter zaradi težavnega usklajevanja obeh zakonov, visokošolskega in raziskovalnega, ponovno pozivamo resorno ministrstvo, da pristopi k pripravi zakona o univerzi," je jasen Papič.