Na Hrvaškem tudi letos bojkot državne žalne slovesnosti za žrtve Jasenovca

Predstavniki srbske in judovske skupnosti na Hrvaškem kot tudi antifašistične organizacije se tudi letos ne bodo udeležili državne žalne slovesnosti v spomin na žrtve ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Nezadovoljni so zaradi zanikanja vrednot antifašističnega boja in oživljanja ustaškega režima v hrvaški družbi.

Državno slovesnost v Jasenovcu bojkotirajo predstavniki narodov in združenj, ki so bile najbolj množične žrtve v ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu med drugo svetovno vojno.

Koordinacija judovskih občin na Hrvaškem je svojo žalno slovesnost za žrtve Jasenovca imela prejšnjo nedeljo. Predsednik koordinacije Ognjen Kraus je takrat od hrvaške vlade zahteval, naj v skladu s hrvaško ustavo brez kakršnih koli izjem pripravi predlog, ki bo dokončno prepovedal uporabo zloglasnega ustaškega pozdrava "Za dom spremni".

Kraus je dejal, da je za judovsko skupnost nesprejemljivo, da bo ustaški pozdrav legalen, čeprav samo v omejeni uporabi, kot je to nedavno priporočil svet za soočanje z zgodovino hrvaške vlade. Ta je ocenil, da je to mogoče na žalnih slovesnostih za umrle pripadnike Hrvaških obrambnih sil (Hos), ki imajo v svojemu grbu napis "Za dom spremni".

Krovno združenje srbske skupnosti na Hrvaškem, Srbski narodni svet (SNV) in Zveza antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške bodo svojo žalno slovesnost organizirali v soboto.

Državne slovesnosti se ne bodo udeležili, ker po njihovi oceni hrvaška vlada ni storila nič, da bo ustavila zaskrbljujoče poskuse ponarejanja zgodovinskih dejstev ter relativiziranja Neodvisne države Hrvaške (NDH) in ustašev. Poskusi pogosto prihajajo od institucij in posameznikov, ki so tesno povezani z državnimi oblastimi, so še navedli.

Dodali so, da desnosredinska hrvaška vlada ni našla rešitve za sporno spominsko ploščo z ustaškim geslom, ki so jo iz Jasenovca samo prestavili nekaj kilometrov stran v Novsko. Sporno ploščo so leta 2016 postavila veteranska združenja v čast umrlim pripadnikom Hosa v vojni na Hrvaškem v 90. letih prejšnjega stoletja. Na Hrvaškem spoštujejo umrle hrvaške vojake, a nasprotujejo izpostavljanju ustaškega pozdrava.

Romska skupnost je napovedala, da se bo udeležila sobotne slovesnosti, a bodo navzoči tudi v nedeljo na državni žalni slovesnosti.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes obiskala spominsko območje Jasenovca in počastila spomin na vse žrtve ustaškega koncentracijskega taborišča, so sporočili iz urada hrvaške predsednice. Napovedali so, da bo Grabar-Kitarovićeva na nedeljsko slovesnost poslala svojega odposlanca.

Na Hrvaškem imajo informacije, da naj bi se enega molitvenih srečanj za žrtve Jasenovca, ki bodo v nedeljo potekala nedaleč od osrednje slovesnosti, udeležil srbski minister za obrambo Dragan Vulin. Hrvaško javnost je razburil z izjavami, kot je nedavna, da "ustaši nikoli niso odšli iz hrvaške politike".

Hrvaško-srbski odnosi so se dodatno poslabšali, ko je hrvaška parlamentarna delegacija v sredo prekinila uradni obisk Beogradu zaradi skrunitve hrvaške zastave.

Slovesnost v Jasenovcu poteka v spomin na 22. april 1945, ko je bilo v taborišču nekaj več kot 1000 taboriščnikov, od katerih se jih je 600 skušalo prebiti iz taborišča. Na prostost jih je prišlo okoli 100, ostale pa so ustaši pobili in zažgali. Nekaj tednov zatem je NDH dokončno propadla.

Po hrvaških uradnih virih je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 83.145 ljudi, največ Srbov, Judov in Romov, a tudi Hrvatov, nasprotnikov NDH. Ubitih je bilo tudi 266 Slovencev. Predstavniki slovenske diplomacije se bodo udeležili nedeljske slovesnosti. Slovenski diplomati in borčevskih združenj polagajo vence in prižigajo sveče v spomin na žrtve Jasenovca vsako leto ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembra.