Na Češkem predsedniške volitve z resnim protikandidatom Zemanu

Na Češkem bodo v petek in soboto predsedniške volitve, na katerih ima sedanji češki predsednik Miloš Zeman v akademiku Jiriju Drahošu resnega protikandidata. Skupno se bo za predsedniški položaj v prvem krogu potegovalo devet kandidatov. Morebitni drugi krog volitev bo čez dva tedna, 26. in 27. januarja.

Čehi se manj kot tri mesece po parlamentarnih volitvah tako ponovno odpravljajo na volišča. Ta bodo v petek odprta od 14. do 22. ure, v soboto pa od 8. do 14. ure.

Med preostalimi sedmimi kandidati, ki nimajo večjih možnosti za zmago, so med drugim bivši češki premier Mirek Topolanek, podjetnik in tekstopisec Michal Horaček, ki je obogatel s stavnico, ter menedžer Vratislav Kulhanek, ki je bil v preteklosti v vodstvu podjetij Robert Bosch in Škoda Auto.

Sedanji češki predsednik je sicer prepričan v svojo zmago in je tudi zavrnil sodelovanje v televizijskih soočenjih. Njegovi največji podporniki naj bi bili upokojenci in manj izobraženi ter tisti, ki živijo v manjših čeških krajih in vaseh, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Že med svojim prvim mandatom je Zeman obiskal vse češke kraje, dejaven je tudi na družbenih omrežjih.

73-letni bivši komunist Zeman je bil za predsednika Češke izvoljen na prvih neposrednih predsedniških volitvah na Češkem leta 2013. Znan je po svojih proruskih in prokitajskih ter do migrantov nenaklonjenih stališčih.

Nasprotniki Drahoša, ki je podpisan pod kar nekaj patentov, so ga označili za destilirano vodo, kar pomeni, da naj bi bil brez barve in okusa. A je po mnenju poznavalcev mogoče, da namerno goji podobo zadržanega človeka. Da imajo številni Čehi rajši bolj ljudskega predsednika kot pa vzvišenega akademika, se očitno zaveda tudi sam. "Kdaj pa kdaj bom na pivo povabil pomembne politike," je tako dejal.

Sedanji češki predsednik na volitvah nastopa kot kandidat Stranke državljanskih pravic (SPO), ki jo je sam ustanovil leta 2009. Drahoš je formalno neodvisen kandidat, a ga podpira krščansko demokratska KDU-ČSL.

Češki predsednik ima podobno kot v Sloveniji predvsem protokolarne dolžnosti brez formalnih političnih pooblastil. Poznavalci menijo, da ima predsednik, čigar portret visi v vsakem šolskem razredu, kljub temu pomemben vpliv na javno mnenje v državi.