Monetarna politika v območju evra ostaja nespremenjena

Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju ni presenetil in je monetarno politiko v območju z evrom ohranil nespremenjeno. Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci priznal, da se gospodarstvo območja z evrom nekoliko umirja, a vseeno izrazil zaupanje v zdravje evrske ekonomije.

Obrestne mere v območju z evrom po današnjem zasedanju pričakovano ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank znaša -0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa 0,25 odstotka.

Svet ob tem še naprej pričakuje, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.

Nespremenjen ostaja tudi program odkupovanja obveznic v vrednosti 30 milijard evrov mesečno. Kot je ponovila ECB, se bo ta program predvidoma izvajal "do konca septembra 2018 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju", so sporočili iz banke.

V zadnjem času so se tveganja za evrsko gospodarstvo okrepila, med drugim zaradi protekcionističnih politik ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pod ciljno vrednostjo ECB - blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma - ostaja tudi inflacija, ki je bila marca v državah z evrom 1,3-odstotna.

Draghi je na novinarski konferenci po seji priznal, da se gospodarstvo v območju z evrom po več četrtletjih nepričakovano hitre rasti nekoliko umirja. Zatrdil je sicer, da krepitev ostaja močna in široko utemeljena. "Moč gospodarstva območja z evrom še naprej podpira naše zaupanje, da se bo inflacija na srednji rok približala zastavljenemu cilju nekoliko pod, a blizu dvema odstotkoma," je dejal na popoldanski novinarski konferenci.

Zaenkrat sicer rast cen ostaja šibka, zato bo svet ECB še naprej podrobno spremljal dogajanje. "Še naprej je potrebna obsežna monetarna podpora," je poudaril Draghi in dodal, da to podporo med drugim predstavlja program odkupovanja obveznic. Letos sicer banka pričakuje 1,5-odstotno inflacijo v državah z evrom.

Draghi je izpostavil krepitev tveganj, povezanih z globalnimi dejavniki, vključno z grožnjo krepitve protekcionizma. Pri tem je opozoril predvsem na odzive na zaostreno retoriko, medtem ko verjetnosti povračilnih ukrepov ni želel ocenjevati. Je pa posvaril, da lahko zaskrbljenost v zvezi s trgovino hitro in močno prizadene gospodarsko in potrošniško zaupanje.

Sicer pa je med dejavnike, ki v zadnjem obdobju negativno vplivajo na gospodarska poročila, uvrstil tudi mrzlo vreme, stavke in velikonočne praznike.

Po Draghijevih besedah sicer svet ni razpravljal o krepitvi evra v zadnjih 12 mesecih. Bo pa ECB po njegovih besedah gibanje vrednosti domače valute "spremljal".

Ob tem je - kot to redno stori - tudi tokrat pozval k izpeljavi potrebnih strukturnih reform v državah območja z evrom. "V državah območja z evrom so potrebna večja reformna prizadevanja," je spomnil.