REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Močno sporočilo svetovnim voditeljem: Šef diplomacije majhnega otoka nagovoril OZN stoje do kolen v morski vodi

Močno sporočilo svetovnim voditeljem: Šef diplomacije majhnega otoka nagovoril OZN stoje do kolen v morski vodiMinister Simon Kofe med nagovoriom udeležencev podnebne konference Združenih narodov v Glasgowu. Vir: Twitter

Minister za zunanje zadeve Tuvaluja je v video sporočilu, med nagovorom udeležencev podnebne konference Združenih narodov v Glasgowu COP26, govoril stoje do kolen v morski vodi, da bi pokazal, da je njegova majhna pacifiška otoška država ena od najbolj ogroženih zaradi podnebnih sprememb.

Šokantna podoba Simona Kofeja, ki stoji v obleki s kravato za govornico, postavljeno sredi morja, s hlačnicami, zavihanimi do kolen, so bile nato brutalna senzacija na družbenih omrežjih in opozorilo na boj Tuvaluja proti dvigovanju morske gladine, poroča tiskovna agencija AP.

Minister Kofe je v svojem dramatičnem video sporočilu za konferenco COP26 izpostavil resnične življenjske situacije, s katerimi se »Tuvalu sooča zaradi vpliva podnebnih sprememb in dviga morske gladine.«

V isti sapi je poudaril »pogumno ukrepanje administracije in prebivalcev Tuvaluja za reševanje zelo nujnih vprašanj mobilnosti ljudi v pogojih podnebnih sprememb.«

Minister Simon Kofe med nagovoriom udeležencev podnebne konference Združenih narodov v Glasgowu. Vir: Twitter

Tuvalu je otoška država v Tihem oceanu, četrta najmanjša neodvisna država na svetu, po številu prebivalcev takoj za Vatikanom.

Gre za parlamentarno demokracijo in je del Commonwealtha.

Angleška kraljica Elizabeta je tudi kraljica Tuvaluja, vendar ima tam pooblaščenca, generalnega guvernerja. V tako majhni državi morajo funkcije biti racionalno razdeljene, zato Simon Kofe ni le zunanji minister, ampak tudi minister za pravosodje in komunikacije.

Tuvalu. Vir: Wikipedia

Zaradi svoje nizke nadmorske lege (največ 5 metrov!) so otoki, ki sestavljajo Tuvalu, ogroženi zaradi napovedanega splošnega dviga morske gladine.

Omenjeni video posnetek naj bi bil prikazan jutri na podnebnem vrhu, saj prihaja v času, ko regionalni voditelji pozivajo k bolj agresivnemu ukrepanju za omejitev vpliva podnebnih sprememb.

Voditelji pacifiških držav so na ta način, tako kot številni protestniki, zbrani v Glasgowu in drugod po svetu, zahtevali takojšnje ukrepanje.

Nekaterim državam, ki ležijo le nekaj metrov nad morjem, gre dobesedno za preživetje. Tuvalu je ena izmed le-teh, nahaja pa se na polovici poti med Havaji in Avstralijo.

Podnebne spremembe, ki se kažejo tudi z dvigom morske gladine, ta območja še posebej ogrožajo. Ker jim življenjski prostor izginja dobesedno pred očmi, prebivalci že nekaj časa v obupu opazujejo posledice sprememb podnebja.

Gre za vulkanski arhipelag, sestavljen iz treh grebenskih otokov, Nanumanga, Niutao in Niulakita, in šestih atolov. Na teh območjih, ki skupno merijo 26 kvadratnih kilometrov, živi - po štetju iz leta 2017 - okoli 11.000 prebivalcev.

Najvišje nad morjem leži Niulakita in še ta komaj 4,5 metra.

Podnebne spremembe, ki se kažejo tudi z dvigom morske gladine, ta območja še posebej ogrožajo. Ker jim življenjski prostor izginja dobesedno pred očmi, prebivalci že nekaj časa v obupu opazujejo posledice sprememb podnebja.

Prognoze so uničujoče: v kolikor se bo morska gladina v prihodnjih 100 letih dvignila za le 20 ali 40 centimetrov, na teh otokih ne bo več mogoče živeti.

Sosednja Avstralija, ena od največjih proizvajalk premoga in zemeljskega plina na svetu, za stiske prebivalcev Tuvaluja ne kaže razumevanja.

Potem ko je zavrnila podpis dogovora o postopnem opuščanju rabe fosilnega goriva, h kateremu je na podnebni konferenci v Glasgowu pristopilo več kot 40 držav, je vlada iz Canberre davi sporočila, da namerava premog prodajati »še desetletja«.

Številni večji onesnaževalci so se sicer zavezali, da bodo v prihodnjih desetletjih povečali omejitve svojega ogljičnega odtisa, nekateri pa si prizadevajo za nično neto emisijo ogljika do leta 2050.

Delite članek