Milan Kučan: »Nato je svetovni žandar" ter "varnostna grožnja svetovnemu miru"

Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je nedavno sodeloval na konferenci o geopolitičnem povezovanju na Balkanu. Konferenco je v Budvi organizirala Gospodarska zbornica Črne Gore. Sogovornika sta bila tudi vodja Demokratične stranke socialistov (DPS) in dolgoletni predsednik Črne gore Milo Đukanović ter nekdanji (ter hkrati zadnji) zunanji minister SFRJ Budimir Lončar. Ob tej priložnosti je Milan Kučan po poročanju srbskega Blica izrekel kar nekaj ocen, ki so presenetile njegova sogovornika, pa tudi del črnogorske javnosti.

Ostre izjave v napetem trenutku za Črno goro

Kučan je namreč prav v trenutku, ko v Črni gori poteka proces proti nekaterim državljanom Rusije zaradi domnevne vpletenosti v zaroto in celo poskus atentata zoper tedanjega predsednika Črne gore Mila Đukanovića neposredno pred vstopom Črne gore v NATO o tej organizaciji izrekel več precej kritičnih ocen. Dokaze o vpletenosti Rusije v poskus državnega udara v Črni gori je pred tedni objavila medijska hiša Sky News. Gre za fotografije, ki potrjujejo vpletenost Rusije v poskus puča na črnogorskih parlamentarnih volitvah oktobra lani in poskus atentata na takratnega premierja Mila Đukanovića. Slednji bi bil ubit, oblast bi prevzel proruski politik in tudi preprečil vstop Črne Gore v zvezo Nato. Moskva je vpletenost Rusije v poskus državnega udara zanikala, med obtoženimi, ki jim grozijo dolge zaporne kazni, pa sta tudi vodilna člana opozicijske stranke Demokratična fronta Milan Knežević in Andrija Mandić, ki opozarjata, da gre za politično motiviran proces in režirano sojenje.

»Nato je svetovni policaj, ki se ga moramo bati,« je na začetku novembra v Budvi v Črni Gori dejal Milan Kučan. Ob tem je Milan Kučan Črno Goro, ki je letos postala 29. članica zveze Nato, opozoril, da je bila zahodna vojaška zveza v času, ko je vanjo stopila Slovenija, »stvar prestiža«, danes pa da je Nato »varnostna grožnja in grožnja svetovnemu miru«, zato se ga moramo bati. Po besedah Kučana obstajajo različni interesi Zahoda in Rusije, pri čemer ni jasno, ali so interesi Zahoda tudi interesi ZDA ali Evrope. »Slovenija ima na ruski meji 50 vojakov. Zakaj je to potrebno?« je Kučan kritiziral odločitev Slovenije o sodelovanju slovenske vojske na misiji Nata na Baltiku.

Kučan je tudi dejal, da lahko balkanske sile zelo malo vplivajo na svojo usodo in prihodnost, saj je to vprašanje še zmeraj vprašanje spopada in interesov velikih sil. Položaj na Balkanu je po njegovem mnenju še zmeraj delikaten, saj »ni končan proces geopolitičnega razporejanja«. »Države,  ki niso pripravljene zapreti mejna vprašanja imajo očitno ambicije po širjenju svojega ozemlja,« je ocenil Milan Kučan.

Vse skupaj je zanimivo tudi zato, ker je Milan Kučan o zvezi NATO govoril precej drugače. Še posebej pred vstopom Slovenije v zvezo NATO se je javno zavzemal za  vstop Slovenije v NATO, poudarjal prednosti te odločitve in se zelo pohvalno izražal o delovanju zveze NATO, še posebej na Balkanu. Zato ni v dvoma v to, da je v Budvi Milan Kučan izrekel vrsto kritičnih ocen o zvezi NATO, precej drugačnih od tistih, ki jih je javno izrekal še pred vstopom Slovenije v NATO leta 2003.

NATO enak, mnenje pa spremenjeno

Najbolj preprosto pojasnilo spremenjenega stališča Milana Kučana bi bilo, da se je tudi zveza NATO v zadnjem času spremenila in da je zato njegova kritika danes upravičena prav zaradi te spremembe. Res je tudi, da je zveza NATO, ki je nastala kot obrambna zveza demokratičnih držav Evrope in ZDA ter Kanade tekom dolgih let svojega obstoja bistveno sama spremenila svoj mandat in področje delovanja. Tako je sprejela dokumente, ki ji omogočajo enostransko delovanje in izvajanje vojaških intervencij tudi brez soglasja Varnostnega Sveta OZN, hkrati pa je svoje območje delovanja razširila na področje izven območja članic (»out of area«) ter se istočasno, v nasprotju z zavezami, danimi Rusiji ob koncu hladne vojne, razširila proti zahodnim mejam Rusije.

Vendar se je vse to pričelo dogajati že takoj po koncu hladne vojne, razširitve zveze NATO in njihove različne operacije pa so si v hitrem tempu sledile vse do letos, ko je tudi Črna gora postala 29. članica zveze NATO. Vse to je povzročilo tudi različne nasprotne odzive Rusije. Na nekatere od teh odzivov kot na upravičene opozarjajo tudi vodilni ameriški teoretiki mednarodnih odnosov, na primer John J. Meearsheimer. Zelo podobno, kritično stališče o razširitvi zveze NATO in njeni nevarni ekspanzionistični politiki je imel tudi avtor »dolgega telegrama« in oblikovalec politike »obkoljevanja« Sovjetske zveze – George Kennan.  

Vse te kritične ocene o zvezi NATO so bile znane - tudi v Sloveniji - že takoj po padcu berlinskega zidu. In glede na to, da se zveza NATO in njeno delovanje v zadnjih več kot 20 letih pravzaprav niso veliko spremenili, Kučanovo danes nenadoma spremenjeno stališče – in to celo sredi Črne gore, kjer je večina javnosti bila proti vstopu v NATO, ki ji je Črna Gora pristopila zgolj z odločitvijo parlamenta in brez referenduma – vzbuja precej začudenja.

Če nič drugega bi kritiki Kučanove nenadne in precej zapoznele "pronicljivosti" v zvezi NATO Kučanu lahko zastavili preprosto vprašanje – kdaj je Milan Kučan pravzaprav zavajal javnost - tedaj, ko je glasno zagovarjal vstop v NATO, ali danes, ko to zvezo kritizira celo kot »varnostno grožnjo in grožnjo svetovnemu miru«?