Mednarodno kazensko sodišče zahteva aretacijo Putina v Mongoliji, a ruski predsednik »ni zaskrbljen«

Ruski voditelj bo Mongolijo, v kateri se je nedavno mudila tudi predsednica Slovenije, obiskal prihodnji teden.

Mongolija je podpisnica statuta Meddržavnega kazenskega sodišča (ICC) in sodeluje tudi pri s strani zahodnih držav organiziranih pobudah glede pregona genocida, vendar ruski predsednik Vladimir Putin »ni zaskrbljen« zaradi naloga ICC za njegovo aretacijo ob njegovem potovanju v Mongolijo.

Takšno sporočilo je namreč prišlo iz Kremlja.

Ruskega predsednika Vladimirja Putina ne skrbi, da bi ga Mongolija med obiskom tretjega septembra lahko aretirala na podlagi obtožb Mednarodnega kazenskega sodišča, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

On September 3, Vladimir Putin will pay an official visit to Mongolia, at the invitation of President of Mongolia Ukhnaagiin Khurelsukh, to attend celebrations of the 85th anniversary of the joint victory of the Soviet and Mongolian armed forces over the Japanese… pic.twitter.com/gqvFetzits

— SlavicFreeSpirit (@SlavFreeSpirit) August 31, 2024

Putin naj bi v ponedeljek obiskal Mongolijo na komemoraciji ob drugi svetovni vojni. To bi ga teoretično postavilo v nevarnost aretacije na podlagi naloga ICC zaradi storjenih domnevnih »vojnih zločinov«, saj Ulan Bator priznava pristojnost sodišča.

»Imamo odlične odnose z našimi prijatelji iz Mongolije,« je Peskov povedal novinarjem v petek. Vsa vprašanja v zvezi s Putinovim obiskom so bila »obdelana ločeno«, je dodal in poudaril, da Moskva »nima pomislekov« glede naloga ICC.

Putin naj bi se udeležil slovesnosti v spomin na bitko za Halhin Gol leta 1939.

Sovjetsko-mongolska zmaga nad cesarsko japonsko vojsko je zavarovala vzhodni bok ZSSR do leta 1945.

Tedaj je ZSSR v skladu z dogovori z zavezniki začela ofenzivo zoper Japonsko, ki se je nato kmalu predala.

Ruski predsednik je od mongolske vlade prejel zagotovila, da ne bo aretiran, je v petek poročal Bloomberg, ki se sklicuje na dva vira, seznanjena z zadevo.

Mongolija je nedavno gostila tudi slovensko predsednico, delegacija Mongolije pa je bila zelo aktivna tudi na konferenci v Ljubljani, kjer so delegati sprejemali nove, s strani zahodnih držav oblikovane predpise glede pregona vojnih zločinov.

Težava Mednarodnega kazenskega sodišča pa je, da pogosto ravna tako, kot je to všeč ZDA in zahodnim državam, zato ima zelo visok prag odziva, ko gre na primer za zločine Izraela, istočasno pa zelo hitro izdaja naloge za aretacijo zoper tiste, ki so tem državam trn v peti, na primer zoper voditelje Hamasa ali pa ruske politike.

It's a bold move from Putin.

Mongolia won't arrest him. International law does not work. International organizations are spineless and powerless against the real criminals. History is watching and crying.

It's a fucking disgrace. pic.twitter.com/8wJ5BiNAHp

— Rinat (@ri_not_ri) August 30, 2024

ICC je marca 2023 izdal nalog za Putinovo aretacijo in ruskega predsednika obtožil »nezakonite deportacije prebivalstva (otrok)« in »nezakonitega premeščanja prebivalstva (otrok) z zasedenih območij Ukrajine v Rusko federacijo.«

Moskva je trditve zavrnila kot smešne in poudarila, da evakuacija civilistov z bojnih območij – kjer so bili tarče ukrajinskega topništva in brezpilotnih letal – ni zločin.

Poleg tega niti Rusija niti Ukrajina nista podpisali Rimskega statuta, tako da Mednarodno kazensko sodišče v tej zadevi ni pristojno.

Vendar pa je Mongolija leta 2002 ratificirala ustanovni dokument ICC.

Pred šestimi meseci je bil eden od njegovih sodnikov imenovan za člana sodišča, kar je prvi primer za to državo.

Tudi Mehika je zavrnila zahtevo Ukrajine po pridržanju ruskega voditelja, če bi tja odpotoval pozneje letos na inavguracijo novega mehiškega predsednika.