Marksisti dosegli nacionalizacijo zemlje belih Južnoafričanov

Južnoafriški parlament je z veliko večino podprl predlog radikalnega marksističnega poslanca Juliusa Maleme o nacionalizaciji zemlje, ki je trenutno v lasti belih Južnoafričanov.

241 poslancev je podprlo predlog zakona in 83 je glasovalo proti na torkovi seji južnoafriškega zveznega parlamenta. Nacionalizacija zemlje je tudi ena izmed glavnih političnih obljub novega južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphosa, ki je položaj prevzel februarja po odstopu Jacoba Zume.

Malema je med drugim dejal, da je „konec pomiritve“ in da je zdaj „čas za pravico“: „Zagotovitimo moramo, da bomo povrnili dostojnost našim ljudem brez kompenzacije kriminalcem, ki so ukradli našo zemljo.“ Skrajni marksist si je že več let prizadeval za sprejetje nacionalizacijskega zakona, pri čemer je napovedal tudi še bolj skrajne ukrepe. Leta 2016 je tako izjavil, da „ne poziva k poboju belcev, zaenkrat“.

Južnoafriška vlada je lani izvedla pregled lastništva zemlje v državi in ugotovila, da belci (še vedno) imajo lastništvo dobrih 72 % kmetijskih površin.

Afriški nacionalni kongres (ANC), ki je vodilna politična stranka v Južni Afriki, tudi podpira zaplembo zemlje brez odškodnine za dosedanje lastnike.

Pieter Groenewald, predsednik boerske stranke Freedom Front Plus, je dejal, da bo nacionalizacija povzročila „nepredvidljive posledice, ki niso v korist Južne Afrike“. Predstavniki skupine za družbene pravice Afriforum so prav tako obsodili sprejetje zakona in opozorili, da gre za kršenje dogovora, ki je bil sklenjen ob koncu apartheida in prehodu v demokracijo.

ANC je bila v zadnjem času vse bolj pod pritiskom revnih črncev, ki predstavljajo večinski del njihove volilne baze, da jim zagotovi zemljo. Ker se naslednje leto predvidene parlamentarne volitve, je novi ukrep viden kot del predvolilne kampanje.

V torek so tako poslanci sprejeli tudi naročilo parlamentarni komisiji, da do konca avgusta pripravi spremembo ustave, s katero bodo omogočili splošno nacionalizacijo.

Ekonomisti že opozarjajo, da bo gospodarstvo Južne Afrike po vsej verjetnosti doživelo padec proizvodnje in posledično samooskrbe s kmetijskimi pridelki. Pri tem izpostavljajo primer sosednje države Zimbabve, kjer so prav tako izvedli nacionalizacijo belskega premoženja in to razdelili med črnsko prebivalstvo. A izkazalo se je, da slednji niso imeli potrebnega znanja za primerno vodenje kmetij, kot tudi drobljenje večjih posestev na posamezne manjše kmetije je privedlo do zmanjšanja proizvodnje. Posledično je država doživela eno največjih inflacij v svetovni zgodovini in država se še ni opomogla od te gospodarske krize.

Ob koncu apartheida so belci imeli v lasti 85 % vseh kmetijskih površin, a je na podlagi prodaj in dosedanjih zaplemb odstotek napadel na 73 %. V preteklosti je država že zaplenila več najboljših kmetij v lasti belcev, a slednje niso pristale v lasti revnih državljanov, ampak najvišjih politikov.