Malce prepozno: Skupina G7 v Evropi ne bi (več) premikala meja, na Iran pa po prelomljenih obljubah nima več vpliva

Svet se sooča s pandemijo, (ki se zaradi egoizma najbogatejših držav širi med necepljenim delom prebivalstva sveta), podnebno krizo, polomom zahodnih intervencij na Bližnjem vzhodu, ukrajinsko krizo, počasnim razpadanjem BiH (po slovenskem modelu - z ustanavljanjem vojske RS in odhodom iz zveznih institucij) in propadom pogajanj z Iranom o jedrskem programu.

O teh temah so v Veliki Britaniji govorili tudi na vrhu sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7).

Sedem jih je samo zato, ker so po letu 2014 iz skupine »izgnali« Rusijo. Zaradi spremembe meje na Krimu.

Toda ta sprememba meje ni bila prva v Evropi po drugi svetovni vojni...

Skupina G7 je sicer tudi tokrat hitro dosegla skupna stališča do Rusije, Kitajske in Irana, vendar vsa trpijo zaradi pomanjkanja konkretnih rešitev.

Za Annaleno Baerbock, ki je, kljub temu, da pripada nemškim Zelenim, vztrajna zagovornica ravnanja izraelske vlade, je bil to tudi prvi nastop na mednarodnem prizorišču po nastopu nove nemške vlade.

#China's #XiJinping and #Russia's #VladimirPutin dominate the #G7

PS: Hypersonic weaponshttps://t.co/AKzzqkU8jd

— Wolf of Main Street on steroids ^^ (@BNF75) December 12, 2021

Še posebej bizarno je dejstvo, da je poziv G7 vseboval »jasen poziv k zagotavljanju svobode in demokracije ter nasprotovanje morebitnemu premikanju meja v Evropi.«

Nova nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v soboto zvečer po pogovorih v Liverpoolu poudarila, da G7 ni skupina, ki »dela proti komu, ampak ki se za nekaj zavzema.«

Nemčija bo ob koncu leta od Združenega kraljestva prevzela predsedovanje G7, v katerem so poleg teh dveh držav še ZDA, Francija, Italija, Japonska in Kanada, Francija pa 1. januarja od Slovenije, ki se ni posebej izkazala v času svojega predsedovanja, prevzema predsedovanje EU.

Top diplomats from G7 nations gather in the UK as Western nations express concerns against Russian aggression in Ukraine  https://t.co/hUmFNT5XAD

— Al Jazeera English (@AJEnglish) December 12, 2021

Zaradi zaostrovanja razmer na meji med Ukrajino in Rusijo je Baerbock dejala, da v skupini vlada enotno mnenje, da se »v Evropi ne smejo premikati meje.«

Jasno skupno stališče je, da bi »prestop te meje imel ogromne politične in gospodarske posledice«, je dodala.

Iz Liverpoola, kjer se bo danes sklenilo srečanje zunanjih ministrov G7, želijo po njenih besedah poslati sporočilo, »da se jasno zavzemamo za multilateralizem in predvsem mednarodno pravo.«

Pogovarjali so se tudi o razmerah v Ukrajini, kjer je bilo slišati običajna opozorila o tem, da bo ruska intervencija v Ukrajini kaznovana z »ekonomskimi posledicami«...

Na konferenci je spregovoril tudi papež Frančišek. Pozval je k umiritvi razmer in »resnemu mednarodnemu dialogu.«

»Uporaba orožja ni prava pot. Naj božič prinese mir Ukrajini,« je dejal pri nedeljski maši.

Massive consequences if Russia invades Ukraine, G7 says https://t.co/Gi3qTd47Cx

— BBC News (World) (@BBCWorld) December 12, 2021

Glede Irana pa je nova nemška ministrica iz vrst Zelenih povedala, da iranska ponudba pomeni zaostanek v pogajanjih za šest mesecev.

Teheran je po njenih besedah izgubil »veliko zaupanja«, a si kljub temu s polno paro države G7 prizadevajo za diplomatsko rešitev.

The Chair's statement from @trussliz at #G7 has been released. Brief mention of #Iran, welcoming resumption of negotiations in Vienna, but reiterating Tehran "must stop its nuclear escalation & seize the opportunity **now** to conclude a deal, while this is still possible." #G7UK pic.twitter.com/k0NE1t54cm

— Jason Brodsky (@JasonMBrodsky) December 12, 2021

V Liverpoolu so članice G7 tudi precej nerealno zahtevale, da se mora Iran vrniti na prejšnje pogajalsko stališče, saj pogajanja »niso sama sebi namen, ampak preprečujejo Iranu pridobitev virov in znanja za izdelavo jedrske bombe«, je dodala nova nemška ministrica.

Toda Teheran je že pojasnil, da se pogaja po sistemu, da nič ni dogovorjeno, dokler vse ni dogovorjeno.

Skoraj gotovo je, da bomo kmalu imeli opravka z novo jedrsko silo  - Iranom. In ne impotentne ZDA in ne Izrael tu ne bosta mogla narediti nič.

Ni pa jasno, zakaj naj bi Iran po enostranskem odstopu ZDA od veljavnega sporazuma JCPOA sploh zaupal Washingtonu, da se bo tokrat pa »zares« držal podpisanega.

Veliko verjetneje je, da si Iran ne bo pustil odvzeti obogatenega urana do stopnje, ki mu omogoča, da v nekaj tednih – ali pa še prej – izdela jedrsko orožje in da postane »država na pragu« (»treshold country«) imetnic jedrskega orožja.

Težava ostalih stališč G7 je, da se pojavljajo nekoliko prepozno.

'If Russia does go into Ukraine there will be the most devastatingly crippling sanctions... if there are those sanctions, it's going to hit Britain'

Foreign Affairs Expert James Marlow after G7 countries warn Russia against invading the Ukraine pic.twitter.com/Ws6NlYcn2T

— GB News (@GBNEWS) December 12, 2021

Meje so se v Evropi pričele spreminjati že ob razpadu SFRJ, nato enostransko v BiH in na Kosovu, šele nato pa v Gruziji, Ukrajini in letos znova v Gorskem Karabahu in še kje.

Članice G7 bi proces rade ustavile na točki, ki odgovarja njim, potem, ko je prišlo do ozemeljskih pridobitev držav, ki veljajo za njihove zaveznice in kandidatke za vstop v »zahodne« mednarodne organizacije.

Ampak mednarodna politika seveda ne deluje tako.

Pravice do enostranskega delovanja nima samo ena skupina držav, ob tem pa je v G7 veliko držav, ki so v zadnjih desetletjih po gospodarski in vojaški moči precej nižje od številnih drugih, ki delujejo izven G7.

Should’nt NATO in Exchange take home all missile’s, from Russian borders.

— nike (@nike22167551) December 12, 2021

Skratka, države G7 bi želele voditi svet, vendar očitno izgubljajo moč, pri nazadovanju pa jim ne koristijo niti pretekle nenačelne odločitve, s katerimi so same spodkopavale mednarodno pravo.