Makedonski predsednik ne bo podpisal zakona o albanščini kot drugem uradnem jeziku

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je danes sporočil, da ne bo podpisal zakona, s katerim bi albanščina postala drugi uradni jezik v makedonskih državnih institucijah in organih. Za uveljavitev zakona je namreč manjkal le še njegov podpis.

"Namesto da se gradi večnacionalna družba v duhu dialoga in soobstoja s pomočjo pravičnih in univerzalno sprejetih zakonov, smo sprejeli nepravičen, represiven zakon, ki favorizira le albanščino," je svojo odločitev pojasnil Ivanov.

Novi zakon po njegovem mnenju ni skladen z ustavo, nasprotujejo pa mu tudi strokovnjaki ter državljani. Kot je še ocenil makedonski predsednik, bi novi zakon ohromel delo institucij in predstavlja grožnjo unitarnemu značaju države.

Vladna koalicija se lahko sicer odloči za ponovno glasovanje, po katerem zakon, če je potrjen, avtomatično začne veljati.

Makedonski parlament je prejšnji teden potrdil zakon, s katerim je albanščina postala drugi uradni jezik. V Makedoniji s skupno 2,1 milijona prebivalcev živi med 20 in 25 odstotkov Albancev. Glavni jezik je makedonščina, albanščina pa je bila doslej uradni jezik le na območjih z določenim odstotkom albanskega prebivalstva.

Po novem zakonu pa bi lahko makedonski Albanci svoj jezik uporabljali na upravnih enotah, v zdravstvenih ustanovah, na policiji in na sodiščih. V parlamentu bi lahko albanščino uporabljali poslanci albanskih strank.

Za zakon, katerega sprejetje so albanske stranke lani postavile za pogoj za sodelovanje v vladajoči koaliciji s socialdemokrati, je glasovalo 69 od skupno 120 poslancev.