REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Makedonci ne želijo postati Bolgari: »Ne potrebujemo Evrope, če se moramo asimilirati!«

Makedonci ne želijo postati Bolgari: »Ne potrebujemo Evrope, če se moramo asimilirati!«Nočejo asimilacije: srditi protesti v Severni Makedoniji. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Skopje so pretresli protesti proti sprejetju francoskega predloga za umik bolgarskega veta in začetek pogajanj za članstvo Severne Makedonije v Evropski uniji.

Protesti so bili organizirani pred poslopjem vlade v Skopju.

»Ne potrebujemo Evrope, če se moramo asimilirati,« pravi vodja VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski.

Prisotni na protestu do nasprotovali temu, da bi vlada v Skopju podpisala francoski predlog za odpravo bolgarskega veta, ki je po njihovih besedah ​​izjemno slab za makedonsko ljudstvo in makedonske nacionalne interese.

Protest ob podpori več opozicijskih političnih strank in civilnodružbenih organizacij poteka pod sloganom »Ultimate – No, hvala!«, poroča Plusinfo.

Protest je podprla tudi največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE, katere vodja je Hristijan Mickoski.

Vodja opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristjan Mickoski pravi, da gre za ultimat in bolgarski diktat z zgodovinskimi apetiti po Makedoniji. Če bi vlada nanj pristala, bi to pomenilo konec makedonskega naroda, jezika, zgodovine, kulture, identitete.

Mickoski je državljane pozval, naj se pridružijo protestu, da bi po njegovih besedah ​​branili tisto, kar imenuje evropska vrednota, in rešili pogajalski proces z Evropsko unijo.

Po besedah ​​Mickoskega je francoski »predlog ultimat in bolgarski diktat za megalomanske zahteve in zgodovinske aspiracije do Makedonije.«

»Hočem povedati, da se danes Makedonija prebuja in vsem tistim, ki želijo narediti konec Makedoniji čez dan ali dva od danes sporočamo, da makedonsko ljudstvo in makedonski državljani tega ne bodo dovolili,« je dejal Mickoski.

Skopje je na zahtevo Grčije že preimenovalo ime države iz Makedonije v Severno Makedonijo, toda Bolgarija ne priznava njenega jezika (ima ga za narečje bolgarskega) in naroda ter zahteva vrsto drugih sprememb, ki bi spodkopali sam obstoj Makedoncev.

Vodja VMRO-DPMNE je izpostavil, da Makedonci »ne potrebujejo Evrope, če se morajo asimilirati.«

»Ne želim biti v Evropi, ker imam pravico biti Makedonec, ki govori makedonski jezik in se bori za svojo Makedonijo ter za svojo identiteto, kulturo, zgodovino in dediščino,« je dejal Mickoski.

Država se je sicer na zahtevo Grčije že preimenovala iz Makedonije v Severno Makedonijo, toda Bolgarija ne priznava njenega jezika (ima ga za narečje bolgarskega) in naroda ter zahteva vrsto drugih sprememb, ki bi spodkopali sam obstoj Makedoncev.

Bolgarija je sicer medtem že umaknila svoj veto na začetek pogajanj s Severno Makedonijo.

Vendar to za mnoge v Severni Makediniji ni konec, pač pa začetek problemov.

Makedonske zgodovinske učbenike bi pisali le še Bolgari.

»Čakali bomo, če Evropa ne bo pripravljena nas civilizirane Makedonce sprejeti na civiliziran in dostojanstven način tam, kjer pripadamo, to je v Evropi, bomo počakali, da pridejo ljudje, ki razumejo, kaj želimo danes - in to je predvsem Makedonija, predvsem Makedonija z identiteto,« je poudaril Mickoski.

Vodja opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristjan Mickoski opozarja, da gre za ultimat in bolgarski diktat z zgodovinskimi apetiti po Makedoniji.

Če bi vlada v Skopju, ki jo vodi Dimitar Kovačevski nanj pristala, bi to pomenilo konec makedonskega naroda, jezika, zgodovine, kulture, identitete.

Makedonske zgodovinske učbenike, pravi Mickoski, bi pisali le še Bolgari.

Skopje, protesti. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Bolgarija, članica EU, vztraja, da Severna Makedonija uradno prizna, da ima njen jezik bolgarske korenine, da v svoji ustavi prizna bolgarsko manjšino in odpravi »sovražni govor« proti Bolgariji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v začetku tega tedna na vrhu NATO pakta v Madridu sporočil, da verjame, da je bila dosežena »kompromisna rešitev«, vendar podrobnosti ni navedel.

Minister za zunanje zadeve Severne Makedonije Bujar Osmani je dejal, da francoski predlog ščiti »makedonski jezik in identiteto« in »ga je treba sprejeti čim prej«, da bi država lahko začela pristopna pogajanja z EU.

Vendar vsi ne mislijo tako kot Osmani.

Etničnemu Albancu na položaju zunanjega ministra Severne Makedonije je morda lažje sprejeti ultimatume, ki se ne dotikajo korenin njegovega naroda.

»Če tega predloga ne sprejmemo, bo Albanija takoj začela pogajanja, ostali bomo izolirani. Evropska unija ne bo imela pritiska, kaj narediti z Zahodnim Balkanom, ker bodo šle naprej Črna gora, Srbija, Albanija ... Izgubili bomo zadnji vlak za članstvo v EU, mladi bodo začeli odhajati iz države, ker bodo razmišljali, da tu ni perspektive, državljani bodo začeli jemati potne liste sosednjih držav, da se bodo lahko gibali ...«, pravi Bujar Osmani, minister za zunanje zadeve Severne Makedonije.

Vendar je etničnemu Albancu na položaju zunanjega ministra Severne Makedonije morda lažje sprejeti ultimatume, ki se ne dotikajo korenin njegovega naroda.

Spor je zato poglobil tudi razlike znotraj Severne Makedonije.

Vlada v Skopju je s tem pristala na pot k izvajanju bolgarizacije, so prepričani v opoziciji. V tem predlogu je Bolgariji namesto odpiranja evropske perspektive za Severno Makedonijo omogočen pravni okvir, ki bo pogojeval identitetne teme, jezik, zgodovino, spremembe učbenikov, vpliv na postavljanje in obeleževanje spomenikov, dogodkov in druge ponižujoče zahteve.

Osmani in premier Dimitar Kovačevski to zagotavljata bolgarski strani z letnimi poročili o izvajanju 12. člena bilateralnega sporazuma iz leta 2017, ki se nanaša prav na ta občutljiva vprašanja.

Če Bolgariji ne bi bil všeč stavek v učbeniku, lekcija o Goce Delčevu ali Ilindenski vstaji, bi blokirala nadaljnji pristop Severne Makedonije.

Torej, če Bolgariji ne bi bil všeč stavek v učbeniku, ali pa lekcija o Goce Delčevu ali Ilindenski vstaji, bi blokirala nadaljnji pristop Severne Makedonije prek tega mehanizma, samo zato, ker se je naša stran s tem strinjala, opozarjajo opozicijske stranke v Skopju.

Dragan Kovački iz vodstva VMRO-DMPNE je dejal, da se v skladu s tem protokolom, ki ga vlada Dimitra Kovačevskega imenuje letno poročilo in je del pogojev pogajanj, Severna Makedonija zavezuje, da bo do začetka naslednjega šolskega leta spremenila učbenik geografije za 7. razred in spremenila lekcije o carju Samuilu v skladu s sklepom Komisije za zgodovino, pristala na skupni letni koledar za leti 2022 in 2023 in na skupno praznovanje skupnih zgodovinskih dogodkov in osebnosti.

Nato je citiral del protokola, ki ga vlada v Skopju na vse kriplje želi prikriti.

Toda za težko razumljivimi stavki se skriva jasna namera Bolgarije.

Dragan Kovački
Dragan Kovački, VMRO-DPMNE. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
To je nerodno. To je kapitulacija. To je zavestno soglasje vlade v Skopju, da sprejme vse bolgarske zahteve in sprejme asimilacijo kot pogoj za članstvo v EU.

»Stranki pripravita in predstavita vzorčne lekcije na podlagi priporočil Komisije, za katere se je Komisija strinjala, da jih bo priložila Protokolu naslednjega zasedanja Skupne medvladne komisije v skladu z 12. členom Sporazuma o prijateljstvu, dobrem sosedstvu in sodelovanju ter jih v prihodnje vključiti v ustrezne učne načrte, učbenike in druga ustrezna učna gradiva, napise na tablah, zgodovinske spomenike, spominska obeležja in informativna gradiva v muzejih in na drugih lokacijah izobraževalnega in kulturnega pomena ter v elektronske podatkovne zbirke javnega premoženja,« piše v protokolu.

»To je nerodno. To je kapitulacija!

To je zavestno soglasje vlade v Skopju, da sprejme vse bolgarske zahteve in sprejme asimilacijo kot pogoj za članstvo v EU.

Poleg tega je tudi dejanski začetek pogajanj, torej odpiranje vprašanj, pogojeno s spremembo makedonske ustave. To samo kaže, da gre za zapletanje pogajalskega procesa, kar doslej ni veljalo za nobeno državo kandidatko. Z drugimi besedami, če bo predlog (Emmanuela Macrona) sprejet, se kot država strinjamo, da ima Bolgarija pravico do trajne blokade in tako bomo ali postali večni pogajalci ali pa se bomo asimilirali po bolgarskem diktatu,« je prepričan Dragan Kovački iz opozicijske VMRO-DPMNE.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke