petek, 19. april 2024 leto 29 / št. 110
Maduro predlagal predčasne parlamentarne volitve in srečanje z opozicijo, Guaido poziva k novim protestom
Juan Guaidó in Nicolás Maduro | vir: Pixsell
Po več tednih protestov je venezuelski predsednik Nicolas Maduro v soboto predlagal razpis predčasnih parlamentarnih volitev.
Nicolas Maduro se je s predstavniki opozicije pripravljen srečati 'na dan, ki ga bodo izbrali'.
Najnovejši udarec je Maduru prizadel general Francisco Yanez, ki je javno podprl predsednika venezuelskega parlamenta Juana Guaida za predsednika države.
Guaido se je namreč 23. januarja razglasil za začasnega predsednika države, pri čemer je dobil podporo več tujih držav, tako iz Severne kot Južne Amerike ter Evropske unije.
Venezuelska opozicija ne priznava (drugega) predsedniškega mandata Madura.
General Yanez, pripadnik venezuelskega vojaškega letalstva, je bil do sedaj glavni venezuelski vojaški ataše v ZDA in je postal prvi aktivni general, ki je podprl Guaida.
Po socialnih omrežjih je zaokrožil posnetek generala Yaneza: »Ljudje Venezuele, 90 odstotkov oboroženih sil Venezuele ni z diktatorjem, so z Venezuelci.«
V soboto je po socialnih omrežjih zaokrožil posnetek, v katerem je general Yanez dejal: »Ljudje Venezuele, 90 odstotkov oboroženih sil Venezuele ni z diktatorjem, so z Venezuelci. Prehod v demokracijo je blizu.«
Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je dejal, da je parlamentu potrebna »nova legitimnost«. Vrhovno sodišče Venezuele je sicer vsa dejanja nacionalne skupščine, ki jo vodi Juan Guaido, razglasilo za nične in neveljavne. Maduro je ob tem voditelje opozicije pozval na dialog. Dejal je, da se je z njimi pripravljen srečati »na dan, ki ga bodo izbrali.« Vendar je Juan Guaido odgovoril, da bo naslednji mesec prišlo do »točke zloma«, da si Venezuelci »želijo spremembe« in da »nikogar ni strah državljanske vojne.« Vse je pozval na nove proteste 12. februarja. Zadnji protivladni protesti so bili precej manjši od prejšnjih. General Francisco Yanez pa je medtem novinarjem potrdil svoj "prestop" - s kolumbijske telefonske mobilne številke, vrhovno poveljstvo letalstva pa je prebeglega generala na Twittru že obtožilo, da je "izdajelec", ki "kleči pred zahtevami imperialistov."
Guaido se je na včerajšnjem shodu protestnikov, ki zahtevajo odstop Madura, dotaknil Yanezove podpore in razkril, da je vojaškim in javnim uslužbencem obljubil amnestijo, če bodo prestopili na njegovo stran. »Prepričan sem, da bo veliko uradnikov in vojakov ponovilo to gesto, zelo kmalu, zelo kmalu,« je dejal Guaido. Prav podpora vojske in policije sta ključna za ohranitev socialističnega režima.
V soboto so se tako širom Venezuele odvijale protesti proti vladi Madure in v podporo Guaida. Da vse več državnih uradnikov podpira protestnike, dokazuje tudi ravnanje policije, ki je v najmanj treh mestih dovolila protestnikov nadaljevanje pohoda, kljub predhodnim nameram po blokadi.
Vrhovno poveljstvo letalstva je prebeglega generala, ki se je novinarjem oglasil s kolumbijske mobilne številke na Twittru že obtožilo, da je "'zdajelec', ki 'kleči pred zahtevami imperialistov.'
A tudi Maduro je organiziral shod v počastitev 20. obletnice prisega svojega predhodnika Huga Chaveza za prvi predsedniški mandat.
Just like in Syria, mainstream media refuses to cover massive rallies against foreign intervention in Venezuela because it doesn’t advance its pro-war, regime change agenda. pic.twitter.com/Bgpc1TmPbz
— Sarah Abdallah (@sahouraxo) 2 February 2019
Zbranim podpornikom je tako Chavezov naslednik dejal: »Ali hočete volitve? Hočete predčasne volitve? Imeli bomo parlamentarne volitve.«
Redne parlamentarne volitve bi morale potekati naslednje leto.
Armando Armad, opozicijski poslanec, je njegovo napoved že označil za novo provokacijo: »Maduro ni predsednik in ustavodajna skupščina nima legitimnost, vrednosti.«
Guaido, ki dejansko nima nobene zakonodajne moči, je včeraj napovedal, da bo mednarodna koalicija kmalu pričela pošiljati humanitarno pomoč, ki se naj bi že zbirala v Braziliji, Kolumbiji in na Karibih.
Guaido dejansko nima nobene zakonodajne moči.
Ali bodo pripadniki oboroženih sil, ki nadzorujejo državne meje kot tudi carino ter transport v državi, dopustili prihod humanitarne pomoč, bo pokazatelj, kje leži njihova zvestoba, še poroča Reuters.
