REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Macronove jedrske grožnje Rusiji bi Francijo lahko izbrisale s sveta in spremenile v velikanski Černobil

Macronove jedrske grožnje Rusiji bi Francijo lahko izbrisale s sveta in spremenile v velikanski ČernobilEvropska politika je ob molku medijev in državljanov, prestrašenih zaradi domnevne ruske grožnje žal zavila v resnično noro, histerično in neracionalno smer. Vir: Posnetek zaslona, X

Francoski predsednik je napovedal načrte za razpravo o razširitvi jedrskega dežnika svoje države na evropske zaveznice in ponovil možnost pošiljanja evropskih vojakov v Ukrajino.

Načrt je nerealen, a zelo nevaren.

Zakaj, kaže pogovor, objavljen na ruskem Sputniku, ki se je obrnil na enega najbolj priznanih ruskih vojaških strokovnjakov, da bi izvedel, zakaj je rožljanje z jedrskim orožjem proti Moskvi zelo slaba ideja.

»Če si bo Francija upala uporabiti jedrsko orožje proti Rusiji, bo odgovor jedrski,« je dejal urednik Arsenala Otechestva Alexey Leonkov, ko je komentiral bojevite izjave francoskega voditelja Emmanuela Macrona v srednem nagovoru narodu.

»Lahko bi prišlo do verižne reakcije, povezane med drugim z jedrsko energijo,« je opozoril Leonkov in navedel francosko obsežno mrežo 56 jedrskih reaktorjev.

Če si bo Francija upala uporabiti jedrsko orožje proti Rusiji, bo odgovor jedrski... To pomeni, da bi ozemlje Francije dejansko prenehalo obstajati.

»Ti reaktorji verjetno ne bodo hitro spravljeni v varno, nedelujoče stanje,« je dodal.

»To bi lahko povzročilo več Černobilov kot posledico uporabe jedrskega orožja. To pomeni, da bi ozemlje Francije dejansko prenehalo obstajati,« je poudaril.

V takšnem scenariju bi bili radioaktivni oblaki »milijonkrat večji« od tistih, ki so nastali ob nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986, je poudaril Leonkov.

Leonkov je opozoril, da bi se padavine »najverjetneje razširile v Britanijo in čez Atlantik v ZDA in Kanado, odvisno od smeri vetra.«

»Ne bo lepo,« je pristavil.

Tudi konvencionalni ruski napad z uporabo neustavljive hiperzvočne MRBM Orešnik bi dosegel uničenje celotne francoske strateške vojaške in civilne infrastrukture, je dodal Leonkov.

»Zato je hvalisanje s francoskim jedrskim arzenalom – 290 bojnimi glavami proti skoraj 6000 ruskim, od katerih večina uporablja vodeno hiperzvočno tehnologijo, norost. To je norost s strani Macrona in tistih, ki ga obkrožajo in podpirajo,« je povzel Leonkov.

Francoska jedrska podmornica Vir: X
Francoska jedrska podmornica. Vir: X, posnetek zaslona

K temu je potrebno dodati, da ima Rusija tudi najbolj napredno protizračno zaščito.

Ne samo rakete S-300, S-400 in S-500, na voljo so tudi posebni obroči zaščite s protizračnimi raketami, ki imajo jedrske bojne glave.

Te eksplozije v zraku zato lahko uničijo oziroma zaradi eksplozij naredijo za nedelujoče sovražne jedrske bombe in rakete.

Zato je zelo verjetno, da bi se le del francoskih izstrelkov lahko prebil skozi rusko brambo, pri posebej zaščiteni Moskvi, na primer, pa le manjši del.

Ne samo rakete S-300, S-400 in S-500, Rusiji so na voljo so tudi posebni obroči zaščite s protizračnimi raketami, ki imajo jedrske bojne glave. Te eksplozije v zraku zato lahko uničijo oziroma zaradi eksplozij naredijo za nedelujoče sovražne jedrske bombe in rakete.

Tudi če bi povzročili na milijone žrtev bi sledil odgovor, ki bi Francijo zbrisal s sveta.

Francija in Evropska unija pa imata ob tem še politične probleme in resen problem s kredibilnostjo francoske jedrske grožnje.

»Brez podpore ZDA se zdi razmerje moči v veliki meri neugodno za Francijo, ki ima skupno 290 jedrskih bojnih glav v primerjavi z vsaj 1600 že razporejenimi bojnimi glavami in skoraj 2800 za uporabo pripravljenih, a uskladiščenimi bojnimi glavami na ruski strani,« je za The Conversation zapisal Benoît Grémare, obrambni analitik na Université Jean Moulin v Lyonu.

Izjemno večja ameriška ognjena moč in večja raznolikost njenega arzenala pojasnjujeta, zakaj so se evropske države doslej za zaščito zanašale na Washington in ne na Pariz ali London.

Nasprotno pa neskladje z ruskim jedrskim arzenalom kaže na vrzel v verodostojnosti francoskega odvračilnega sredstva.

Kot je med burno razpravo v francoskem parlamentu ta teden trdil poslanec iz leve stranke Nepokorjena Francija, če Francija ne zaupa mogočnim Američanom, da jo bodo branili, zakaj bi njeni evropski partnerji zaupali Parizu, da bo zaradi njih tvegal jedrsko vojno?

Če Francija ne zaupa mogočnim Američanom, da jo bodo branili, zakaj bi njeni evropski partnerji zaupali Parizu, da bo zaradi njih tvegal jedrsko vojno? Vir: Posnetek zaslona, X

Kakršna koli francoska zavezanost obrambi Evrope bi bila tudi občutljiva na vrsto radikalnega obrata politike, ki ga je uvedla Trumpova administracija.

Francoski evropski partnerji se dobro zavedajo, da Macronov proevropski tabor vodi manjšinsko vlado in da dvakratna predsedniška podprvakinja Marine Le Pen ostro nasprotuje kakršni koli delitvi jedrskega odvračanja države.

Če Francija ne zaupa mogočnim Američanom, da jo bodo branili, zakaj bi njeni evropski partnerji zaupali Parizu, da bo zaradi njih tvegal jedrsko vojno?

Le Penova skrajno desna stranka Nacionalno združevanje, ki že dolgo goji simpatije do Rusije, podpira ponovno oborožitev Francije, vendar samo za obrambo francoskih meja.

Njen nacionalistični tabor je pogovore o razširitvi jedrskega dežnika Francije označil za izdajo njene strateške neodvisnosti.

»Deljenje (jedrskega) odvračanja je enakovredno njegovi odpravi,« je francoskim poslancem v ponedeljek dejala Le Penova.

Trdila je, da »sprožitve jedrskega ognja ni mogoče ločiti od nacionalne in ljudske legitimnosti«, ki je podeljena izključno francoskemu predsedniku, izvoljenemu na splošnih volitvah.

In tudi zato je Macronovo govoričenje v veliki meri zelo nevarno, v resnici pa brez podlage.

Prazne puške se, kot dobro vemo, »bojita oba«, zato je takšno govoričenje Macrona zelo nevarno. Evropska politika je ob molku medijev in državljanov, prestrašenih zaradi domnevne ruske grožnje žal zavila v noro, histerično in neracionalno smer.

Macron v resnici maha s precej prazno puško, kar pa seveda ni nenevarno prav zato, ker se prazne puške, kot dobro vemo, »bojita oba.«

Namesto da bi vojna v Ukrajini po političnem preobratu v ZDA šla v smer miru, gre, vsaj začasno - proti eskalaciji.

In to tako, da sedaj celo EU, brez podpore ZDA in z bistveno manj sredstvi - izziva Rusijo.

Evropska politika je ob molku medijev in državljanov, prestrašenih zaradi domnevne ruske grožnje žal zavila v resnično noro, histerično in neracionalno smer.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek