petek, 17. april 2026 leto 31 / št. 107
Macron jih je »pozabil« povabiti: Zakaj von der Leynove in Rutteja ni na vrhu v Parizu
Vrh, ki ga organizirata francoski predsednik in britanski premier, je formalno posvečen oblikovanju načrta za varnost Hormuške ožine po koncu vojne, a je že od samega začetka poln skepticizma. Vir: Posnetek zaslona, X
V senci velikih napovedi o mednarodni misiji za zavarovanje Hormuške ožine iz Pariza prihaja ključno politično sporočilo - Francija se je odločila, da bo z vrha, ki poteka danes, izključi najvišje evropske in structure NATO pakta - Marka Rutteja in Ursulo von der Leyen.
Po informacijah zahodnih uradnikov je prav Elizejska palača dvakrat odstranila njuna imena s seznama gostov, ki ga je predlagal britanski premier Keir Starmer, pod pretvezo, da srečanje poteka v formatu voditeljev držav in vlad.
#France removed the names of Rutte and von der Leyen from the list of participants for the Hormuz summit!
— Kris (@kriswild_kris) April 17, 2026
-Financial Times pic.twitter.com/R3UHTdG4TM
Takšna poteza razkriva globlje delitve znotraj zahodnega bloka – medtem ko London (ki ni del EU!) poskuša vključiti institucionalni vrh Nata in Evropske unije, si Pariz očitno želi ohraniti politični nadzor v rokah nacionalnih voditeljev.
Vrh, ki ga organizirata francoski predsednik Emmanuel Macron in Starmer, je formalno posvečen oblikovanju načrta za varnost Hormuške ožine po koncu vojne.
Vendar je bil že od samega začetka obremenjen s skepticizmom.
"Macron didn't invite Rutte and von der Leyen to the Strait of Hormuz summit."
— Abraham van Helsing (@Abraham02782754) April 17, 2026
That is a promising start! https://t.co/DVCirN8Eu1
»Bistvo je ustvariti vtis, da načrt obstaja – čeprav ga ni,« je dejal eden od zahodnih uradnikov in opozoril na resne vojaške in politične ovire.
Voditelji, kot sta nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni, bi morali priti v Pariz, medtem ko bo ameriški predsednik Donald Trump ostal zunaj srečanja – čeprav naj bi bil o tem obveščen pozneje.
— Megalodon (@Megalodon424771) April 13, 2026
Obravnavani načrt ima tri faze: od diplomatskega usklajevanja, preko logistične pomoči ladjam, ujetim v ožini, do morebitne namestitve pomorskih sil v regiji.
Vendar ostaja ključni problem: nobena od teh faz se ne more začeti brez konca izraelsko-ameriške agresije na Iran. Pri tem pogoju še posebej vztraja Francija.
Čeprav je Macron v vzhodnem Sredozemlju že namestil letalonosilko in fregate, zavrača kakršno koli akcijo v sami ožini, dokler ne bo doseženo premirje.
Iranian FM Araghchi says Тehran has opened the Strait of Hormuz to all commercial vessels until the end of the ceasefire. pic.twitter.com/Xmql4izwpV
— Chay Bowes (@BowesChay) April 17, 2026
Medtem so vojaški načrtovalci »koalicije voljnih« že opredelili na desetine težav, povezanih z morebitnim spremstvom ladij skozi ožino, zlasti v razmerah, ko se ne pričakuje neposredna vpletenost ZDA.
Politični kontekst daje celotni pobudi dodatno težo.
Trump: A year ago, our country was an embarrassment. All over the world, they laughed at us. They are not laughing now.
— Chay Bowes (@BowesChay) April 17, 2026
A year ago, Trump was already a president. pic.twitter.com/o0L4GVzhAC
V evropskih krogih se ta vrh vse bolj opisuje kot poskus odgovora na pritisk Washingtona, kjer Donald Trump odkrito pravi, da je varnost Hormuške ožine predvsem evropski problem.
Prav zato odločitev Pariza, da Ursulo von der Leyen in Marka Rutteja odstrani z mize, dobi dodaten pomen: gre za boj za politični primat v Evropi in poskus vrnitve pomembnih varnostnih odločitev iz institucij v roke nacionalnih vlad.
