Lisjak Gabrijelčič: Poti nazaj po nedeljskem glasovanju v Kataloniji ni več

Kar se je zgodilo v nedeljo v Kataloniji, bi lahko označili kot plebiscit, je za STA menil poznavalec španske politike Luka Lisjak Gabrijelčič. Poti nazaj po njegovem prepričanju ni več, kot najboljšo pot naprej pa vidi pogajanja, ki bi jih med Madridom in Barcelono vodila EU.

Kot je pojasnil, to, kar se je zgodilo v nedeljo, nedvomno niso bile resne volitve, a so ljudje kljub temu lahko dokaj nedvoumno izrazili svojo voljo. "V nedeljo ni prišlo do referenduma, najbolje bi lahko to, kar se je zgodilo, označili kot plebiscit," je ocenil Lisjak Gabrijelčič.

"Španska vlada je na vsak način hotela preprečiti referendum, dobila je plebiscit," je menil. Morebiti bi lahko po njegovih besedah dogajanje opisali celo kot "revolucijo z volilnimi skrinjicami", saj so ljudje kljub represiji ostali na voliščih. Represija vlade bi se namreč po njegovih besedah posrečila le, če bi se glasovanja udeležilo malo ljudi. A dejansko gre za velike številke.

Po podatkih katalonske vlade je na glasovanju za neodvisnost Katalonije glasovalo 90 odstotkov udeležencev. Udeležba je bila z 2,26 milijona volivci 42,3-odstotna. Tudi Lisjak Gabrijelčič ob tem izpostavlja, da je mogoče k tem številkam prišteti še več sto tisoč glasovnic, ki jih je zasegla policija, kar poviša dejansko udeležbo in kar bo zagotovo izpostavljala tudi regionalna vlada.

Od Barcelone v nadaljnjih korakih pričakuje, da bo enostransko razglasila samostojnost. Če se bo to res zgodilo, od Madrida nato pričakuje ukinitev katalonske avtonomije, pri čemer poudarja, da je glede 155. člena španske ustave, ki to dopušča, ogromno nejasnosti.

Ob takem poteku dogodkov druge rešitve, kot da se obe strani prisili v pogajanja, ne vidi. Najbolj idealno bi bilo po njegovem prepričanju, da bi ta pogajanja vodila EU. "Če bi EU vztrajala pri stališču, da gre za notranjo zadevo Španije, ki jo mora država razrešiti sama, se ta problem ne bo razrešil in bo postal zelo hud," je ocenil.

Glede dosedanjega molka EU je izpostavil dejstvo, da "kar se dogaja, nima pravih precedensov v evropski zgodovini". "To, da demokratična država izgubi legitimno oblast nad delom svojega območja, je nekaj, kar je v sodobni zgodovini novo," je dejal.

"EU ima svoja navodila za uporabo in tega, česar tam ni, se ne zna, noče, ne želi lotiti." V tem primeru je soočena s politično krizo, ki zahteva "politično domišljijo". Če te krize EU ne bo sposobna rešiti, Lisjak Gabrijelčič ne vidi dolgoročne rešitve zanjo.

Nasilje, ki je spremljalo glasovanje, ga je šokiralo, ni pa presenečen. Madrid je bil namreč odločen preprečiti glasovanje in Lisjak Gabrijelčič se sprašuje, "kako lahko z 10.000 policisti preprečiš glasovanje toliko milijonom ljudi".

Izpostavlja tudi, da številni komentarji in kolumne v Španiji po nedeljskih dogodkih odražajo "velikansko katalanofobijo", ki da je med Španci že sicer prisotna. Protikatalonskost je po njegovih besedah občutje, ki je med Španci zelo močno - a včasih bolj drugič manj živo.

Poti nazaj, ki je obstajala še pred nekaj dnevi oz. tedni, ni več, je prepričan. Dovolj bi bilo reči, da je referendum nezakonit, a vlada v Madridu se ni bila pripravljena soočiti z dejstvom, da bi večina Kataloncev, ki bi se udeležila referenduma, najverjetneje glasovala za neodvisnost, dodaja.