Lavrov: Ukrajina bi lahko ohranila meje iz leta 1991, če Evropa ne bi kršila dogovorov!

Rusija med morebitnimi pogajanji z Ukrajino ne bo prekinila svoje specialne vojaške operacije (SVO) v nobenem formatu, je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) o Ukrajini poudaril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Izpostavil je, da bi Ukrajina lahko ostala v svojih mejah iz leta 1991, če se evropske države takrat ne bi zatekle k zavajanju.

Ruska tiskovna agencija TASS je zbrala ključne poudarke iz izjav vodje ruske diplomacije.

Pripravljenost na pogajanja o Ukrajini

Moskva ostaja odprta for pogajanja, ki bi vodila do dolgoročne stabilnosti: »Rusija je – kar je večkrat potrdil tudi predsednik Vladimir Putin – pripravljena na pogajanja, vendar izključno za dosego trajnostnega in pravičnega miru.«

Lavrov se je ob tem skliceval na besede ameriškega predsednika Donald Trumpa iz avgusta 2025 po srečanju v Anchorageu: »Vsi se strinjajo, da si ni treba prizadevati le za nekakšen kratkoročen sporazum o prekinitvi ognja, temveč za dolgoročni mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino, ki bo zanesljivo končal vojno.«

Da so ZDA še naprej zainteresirane za rešitev konflikta, sta po besedah Lavrova potrdila tudi ameriška pogajalca Steve Witkoff in Jared Kushner ob svojem zadnjem obisku: »Med nedavnim ponovnim obiskom v Moskvi sta Steve Witkoff in Jared Kushner potrdila, da Washington še naprej ostaja zainteresiran za to, da prispeva k doseganju ukrajinske ureditve.«

Nadaljevanje vojaške operacije

Ruska stran med pogajanji ne namerava ustaviti vojaških aktivnosti: »Poučeni z grenkimi izkušnjami med morebitnimi pogajanji v nobenem formatu ne bomo privolili v premor v specialni vojaški operaciji (SVO).«

Lavrov trdi, da si Evropa želi premora predvsem zaradi lastnih interesov: »Čeprav Evropa hoče prav to, vse z istim preprostim ciljem – pridobiti predah in dopolniti izčrpane vojaške zaloge kijevskega režima, ki se v svoji brezizhodnosti že dolgo poslužuje odkritih terorističnih metod.«

Evropsko zavajanje

Ukrajina bi po mnenju ministra lahko ohranila nekdanje meje, če bi Evropa spoštovala dogovore, a zahodne države po njegovem mnenju niso znale brzdati svojega »prirojenega nagona po lažeh«: »Če Evropejci ne bi goljufali in bi opozicijo prisilili k izpolnitvi sporazuma, ki je bil podpisan februarja 2014 pod jamstvom Berlina, Pariza in Varšave, bi to ohranilo ozemeljsko celovitost Ukrajine v tistih mejah iz leta 1991, o katerih sanjarijo Vladimir Zelenski in njegovi zahodni pokrovitelji. Vendar Evropejci niso znali brzdati svojega nagona po lažeh in poskusih, da bi svoje cilje dosegali z nečednimi metodami.«

lavrovgovor1.jpg

Obtožbe o fašizmu v Ukrajini

Prekop posmrtnih ostankov sodelavcev Adolfa Hitlerja v Kijevu po mnenju Lavrova predstavlja vrhunec nacifikacije države: »Vrhunec nacifikacije Ukrajine je nedavno klečanje Vladimirja Zelenskega in drugih predstavnikov njegovega režima pred posmrtnimi ostanki hitlerjevskih kolaborantov, ki so jih z najvišjimi častmi prepeljali iz Evrope in ponovno pokopali v Kijevu.«

Dodal je, da si nekdanji zavezniki Moskve v boju proti hitlerjanskemu nacizmu pred tovrstnimi potezami Zelenskega zatiskajo oči: »Žalostno je, da naši nekdanji zavezniki v boju proti nacizmu takšne izgredne poteze preprosto ignorirajo.«

Predstavniki Evropske unije (EU), vključno s predsednico Evropske komisije (EK) Ursulo von der Leyen, utemeljujejo potrebo po nadaljnji finančni in vojaški pomoči Ukrajini s trditvijo, da država brani evropske vrednote: »To pomeni, da so rasizem, pregon cerkve in duhovnikov ter čaščenje nacizma v obliki sprevrženega in agresivnega ukrajinskega nacionalizma tiste vrednote, na katerih danes temelji Evropska unija (EU).«

Pogoji za ureditev ukrajinske krize

Eden ključnih pogojev za dolgoročno rešitev krize je svoboda uporabe ruskega jezika, in to ne le na območjih pod ruskim nadzorom, ampak po celotni Ukrajini: »Ena od nalog specialne vojaške operacije (SVO) je, poleg brezpogojnega zagotavljanja varnostnih interesov Rusije, popolno upoštevanje pravic Rusov in rusko govorečega prebivalstva. To velja tako za Krim, Donbas in Novorusijo kot tudi za preostalo ozemlje Ukrajine, kjer ob podpori Zahoda še naprej velja zakonodaja, ki ruski jezik popolnoma izrinja iz vseh sfer življenja – od šolstva in medijev do kulture in vsakdana.«

lavrovgovor2.jpg

Ti diskriminatorni zakoni so se po njegovih besedah začeli sprejemati že precej pred začetkom vojaške operacije, natančneje od leta 2017 naprej.

O samoodločbi Krima, Donbasa in Novorusije

Kijevski režim v skladu z Deklaracijo Združenih narodov (ZN) o načelih mednarodnega prava ne more predstavljati prebivalcev Krima, Donbasa in Novorusije: »Ponovno se bom skliceval na splošno sprejeto Deklaracijo ZN iz leta 1970 o načelih mednarodnega prava, ki ureja odnose med državami v skladu z Ustanovno listino ZN.«

Deklaracija jasno določa, da sta načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti uporabni za države, ki »spoštujejo načelo enakopravnosti in samoodločbe narodov ter imajo vlado, ki brez razlikovanja glede na raso, vero ali barvo kože zastopa celotno prebivalstvo na svojem ozemlju«. Lavrov ob tem dodaja: »Mislim, da je vsem povsem jasno, da kijevski režim ne more veljati za vlado, ki bi zastopala interese prebivalcev Krima, Donbasa in Novorusije, saj jih je sam označil za teroriste in podljudi.«

Rusija z zanimanjem pričakuje nadaljevanje politike dvojnih meril v ZN glede načela samoodločbe, še posebej po neprepričljivem odgovoru generalnega sekretarja Antonia Guterresa na vprašanje, ali pravica do samoodločbe, ki se priznava Grenlandiji, velja tudi za Krim: »Kot vidimo, Grenlandija v njihovih očeh ni ne Krim ne Donbas in ti dve merili se ne bosta srečali. Z zanimanjem pričakujemo nadaljevanje te 'nadaljevanke'. Zanimivo bo slišati odziv sekretariata na morebitna novinarska vprašanja o težnjah Škotske, Walesa in Severne Irske.«

O prihodnosti Združenih narodov

Ruska stran izraža upanje, da bo novi generalni sekretar ZN retoriko sekretariata vrnil v okvire mednarodnega prava: »Upamo, da bo novi generalni sekretar izjave uradnih predstavnikov sekretariata znova uskladil z mednarodnim pravom. To bi morda pomagalo tudi zahodnim, predvsem evropskim kolegom, da se vrnejo v realnost in spoznajo, kakšne posledice ima in je že imela njihova nepremišljena politika brezpogojne podpore ukrajinskemu nacizmu.«