REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kruta resničnost: Imunost zoper koronavirus bo izginila hitro, morda že v samo treh mesecih

Kruta resničnost: Imunost zoper koronavirus bo izginila hitro, morda že v samo treh mesecihKoronavirus - cepivo iz Oxforda

Ves svet upa na cepiva, ki naj bi bila nova rešitev pred koronavirusom.

V Rusiji so cepivo že pričeli proizvajati, čeprav dvomi glede njegove učinkovitosti ostajajo. Kar polovica ruskih zdravnikov je dejala, da cepiva ne bodo uporabili.

Podatki številnih raziskovalcev, od Kitajske do ZDA in Velike Britanije, pa kažejo na še en problem.

Analize ameriških centrov za preprečevanje nalezljivih bolezni (CDC) so namreč pokazale, da lahko ljudje, ki so preboleli koronavirus z drugimi varno komunicirajo – tri mesece.

Nekaj podobnega so pokazale študije v Wuhanu.

Približno tako dolgo traja imunost na koronavirus.

Nekateri pacienti so protitelesa popolnoma izgubili že po dveh mesecih. To pomeni, da bo v primeru koronavirusne bolezni Covid-19 naš imunološki odziv izgubljen veliko prej, kot v primeru nekaterih drugih bolezni in cepiv.

Kakorkoli že, v času treh mesecev so pacienti lahko še zmeraj pozitivni na koronavirus, vendar to ne pomeni, da so te osebe bolne.

Za zdaj sicer ni bilo podatkov o ponovnih okužbah po treh mesecih, toda strokovnjaki opozarjajo, da ni gotovo, da bi imunost po prebolevanju bolezni lahko trajala dalj časa.

Za to bi bile potrebnejše dolgotrajnejše študije.

Toda to bi lahko imelo katastrofalne posledice tudi glede rešitve, ki jo svet pričakuje – cepiva.

Da bi človeštvo dobilo »odpornost črede«, bi bilo potrebno, da bolezen preboli ali je cepljeno 60-80 odstotkov prebivalstva.

Poskusni vbrizg cepiva na Kitajskem
Poskusni vbrizg cepiva na Kitajskem. Se bo delovanje cepiva lahko podaljšalo? Vir: Twitter

Toda vsi podatki kažejo, da imunost zoper SARS-CoV-2 ne traja zelo dolgo.

In tako kot pri tistih, ki so preboleli pravo bolezen, verjetno ne bo veliko drugače niti pri tistih, ki bodo cepljeni, pa čeprav bo cepivo najprej izzvalo »močan odziv« telesa.

Vse to kaže merjenje antiteles in posebnih T-celic v telesih okuženih.

Število protiteles je pričelo padati že po 20-tem dnevu in samo 17 odstotkov oseb je obdržalo pomembne ravni protiteles tudi po 57-tem dnevu.

Raziskava na Kings Collegu v Londonu je pokazala, da je od 65 okuženih oseb 63 oseb imelo odziv protiteles in je ob tem 60 odstotkov tudi z »nevtralizacijskim odzivom« uspelo ustaviti širjenje virusa.

Toda število protiteles je pričelo padati že po 20-tem dnevu in samo 17 odstotkov oseb je obdržalo pomembne ravni protiteles tudi po 57-tem dnevu.

Nekateri pacienti pa so protitelesa popolnoma izgubili že po dveh mesecih. To pomeni, da bo v primeru koronavirusa naš imunološki odziv izgubljen veliko prej, kot v primeru nekaterih drugih bolezni in cepiv.

Posledica tega bo, da eno cepljenje ne bo dovolj, pač pa ga bo potrebno – zlasti jeseni – opravljati večkrat.

Za primerjavo – imunski odziv zoper mumps, ošpice in norice traja več kot 50 let.

Cepivo proti koronavirusu - v obliki obliža
Cepivo proti koronavirusu - v obliki obliža. Si jih bomo po novem lepili - vsako jesen?

Cepivo tetanusa ima krajši učinek trajanja, toda tudi v tem primeru pa je ponovno cepljenje potrebno šele po 5-10 letih. Cepivo proti SARS-u je imelo le malo krajše delovanje: 3 leta.

Zakaj se to dogaja?

To je povezano s samo naravo SARS-CoV-2 koronavirusa.

Štirim normalnim sevom koronavirusa, ki sicer povzročajo prehlad pri ljudeh prav tako ne uspe spodbuditi dolgotrajnega imunskega odziva, pri tem pa večina ljudi popolnoma izgubi protitelesa proti gripi po 6 -12 mesecih po bolezni ali cepljenju.

Naša telesa preprosto slabo prepoznavajo koronaviruse in zato nas zmeraj ponovno okužijo. In to je slaba popotnica tudi za cepiva.

Naša telesa preprosto slabo prepoznavajo koronaviruse in zato nas zmeraj ponovno okužijo.

In to je slaba popotnica tudi za cepiva.

Posebna študija Univerze Tsinghua v Pekingu pa je celo pokazala, da tudi preveč protiteles ni nekaj dobrega.

Tisti pacienti, ki so ob okužbi proizvedli največ protiteles so namreč umrli, saj je koronavirus izkoristil ta protitelesa, da prodre v druge celice, kamor sicer ne bi uspel priti.

Z drugimi besedami, da bi cepiva res delovala, se bo potrebno cepiti velikokrat, morda celo vsako sezono …

Tega pa podjetja, ki so v tekmi za svoj kos tržnega deleža pri odkrivanju cepiv seveda niso povedala.

Mnoge je tudi strah, da jim bo rusko cepivo »Sputnik V« prevzelo trg in temu gre verjetno pripisati tudi del kritik.

Takoj po ruski napovedi proizvodnje cepiva so namreč delnice ostalih podjetij, ki izdelujejo cepivo – močno padle.

Toda slab imunološki odziv ljudi na nevarni koronavirus dokazuje, da bo dela za vse res dovolj.

In to še dolga leta in morda desetletja, ko bo virus še vedno z nami.

Leto 2019 je bilo zato res prelomno – življenje pred tem in po tem pa bo verjetno še dolgo časa precej drugačno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek