Pandemija koronavirusa nepričakovano razkrila, kako ogromno onesnaženje zraka svetu povzroča - kmetijstvo

Vsaka slaba stvar prinese kakšno dobro.

In to velja celo za – koronavirus.

Znanstveniki prav zaradi novega koronavirusa prihajajo do osupljivih spoznanj na nekaterih drugih področjih.

The Coronavirus Lockdown Revealed The Magnitude Of Air Pollution From Agriculture via @forbes https://t.co/PBWZYcZxXB

— SOCAAR (@SOCAAR_UofT) July 30, 2020

Karantena zaradi novega koronavirusa je, na primer, po vsem svetu ljudi zaprla v svoje domove.

Rezultat pa ni bil samo čistejši zrak in manj hrupa na planetu Zemlja. Karantena je razkrila, kot opozarja magazin Forbes še eno grožnjo v našem okolju, ki je običajno sicer ne opazimo.

Satelitske slike so sicer pokazale, kako se je onesnaževanje nad kitajskimi mesti zmanjševalo, kamere pa so pokazale, kako so se ribe vrnile v beneške kanale, toda v Milanu je bila okoljska ekonomistka Valentina Bossetti presenečena, ker zrak v severni Italiji ni bil bolj čist.

»Pričakovala sem, da bo zrak fantastičen. Toda nato smo bili osupli nad dejstvom, da kvaliteta zraka ni bila tako dobra, kot smo pričakovali. Kaj se pravzaprav dogaja?,« se je vprašala raziskovalka.

V severni Italiji je bil namreč promet skoraj povsem ustavljen zaradi izjemno hudega prvega vala pandemije, ki je Italijo prizadela huje, kot večino drugih držav v Evropi.

Večina industrijske aktivnosti se je bistveno zmanjšala. Tovarne in šole so bile zaprte in ker je bila pomlad topla, ni bilo potrebe po ogrevanju in kurjavi.

»In veliko vprašanje je, zakaj vse to ni imelo večjega učinka. In odgovor na to, ki smo ga našli, je – kmetijstvo,« je pojasnila višja znanstvenica na Evropskem inštitutu za gospodarstvo in okolje.

kmet_gojenje_wp_paul_anderson_2.jpg

Januarja, februarja in marca namreč kmetje v severni Italiji, tako kot tudi v Sloveniji in drugje po Evropi, po odprtih poljih polivajo živalsko gnojnico.

Gre za splošno prakso, pri kateri pa se v zrak sprošča veliko – amonijaka.

Prav zaradi njega rečemo, da zrak »smrdi«.

Amonijak pa je »prekurzor« za nastanek delčkov PM2.5.

»Z amonijakom v zraku se dogajajo kemične reakcije, zaradi katerih nastajajo delčki PM2.5. Razlog, zaradi katerega ob okolju brez prometa in delujočih tovarn nismo videli zmanjšanje onesnaženja okolja, kot smo ga pričakovali, je zato v veliki meri kmetijstvo. In to nam je dalo misliti o tem, kako velik vir delčkov PM2.5 je kmetijstvo,« pojasnjuje raziskovalka.

Ti najmanjši delčki vstopajo v naša pljuča in nato povzročajo najrazličnejše bolezni.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prav ti najmanjši delčki letno ubijejo 7 milijonov ljudi.

Samo v Evropi zaradi tega prezgodaj umre 400.000 ljudi.

Za primerjavo: zaradi pandemije je doslej v Evropi umrlo 202.795 ljudi.

Najbolj nevarni pa so prav najmanjši, delčki PM2.5.

Ne proizvajajo pa jih samo dieselski motorji in industrija.

»In čeprav je to razširjen problem, se to zelo malo nadzira … Ta vrsta onesnaževanja je bistveno manj pod nadzorom,« opozarja Valentina Bossetti.

Hogan: New technologies ‘very important’ to reduce agricultural emissions https://t.co/cdC1ilUh2N via @EURACTIV #agriculture #agrifood pic.twitter.com/NIRJtXY9iR

— Emphasis Project (@EmphasisProject) May 8, 2018

Toda karantena ji je omogočila, da je sedaj ta problem predstavila tudi okoljski agenciji v Lombardiji, pa tudi samim kmetom.

Raziskava bi zato lahko vzpodbudila razvoj tehnologij, ki bi preprečile disperzijo amonijaka iz gnojil.

»In sedaj lahko določimo, koliko življenj bi lahko rešili s temi tehnologijami. Lahko upravičimo tudi vlaganja v tehnologijo, ki bo preprečila razširjanje amonijaka v zrak,« je prepričana raziskovalka.

Za vse nas pa to prinaša tudi spoznanje, da vonj amonjaka, ko ga bomo naslednjič zavohali tudi ob kakšni slovenski njivi, ni samo neprijeten, ampak da nas nos dejansko opozarja na pravo nevarnost, ki se skriva za tem vonjem. 

In upajmo, da se tega zavedajo tudi na slovenskem kmetijskem ministrstvu.

Kjer zagotovo spremljajo tudi najnovejša dognanja v naši soseščini ...