REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kosovski predsednik vlade glasoval v - Albaniji?!

Kosovski predsednik vlade glasoval v - Albaniji?!Albin Kurti z zastavo svoje najljubše države. Vir: Wikipedia, Twitter
Albin Kurti je sicer znan zagovornik združitve Kosova in Albanije v tvorbo, ki jo poznamo kot Velika Albanija.

Spreminjanje meja na Balkanu v sladu s t. i. »slovenskim non paperjem« se v praksi še ni zgodilo, toda mnogi že živijo tako, kot da mej med različnimi državami v regiji več ni.

Albin Kurti, voditelj kosovskega gibanja Samoodločba in drugi predstavniki kosovske vlade so tako na primer na albanskih parlamentarnih volitvah glasovali v - Tirani.

»Volilni dan je dan demokracije. Pozivam vse državljane Albanije, da spoštujejo svojo domovino z glasovanjem in sprejemom najboljše izbire. Dan je lep, nedelja, sončen in bo tak do večera. Želim lepe dneve in napredek Albaniji in vsaki osebi, ki ima, tako kot jaz, potni list Republike Albanije,« je zapisal Albin Kurti.

Kurti je sicer znan zagovornik združitve Kosova in Albanije v tvorbo, ki jo poznamo kot Velika Albanija.

Vse skupaj ne bi bilo tako nenavadno, če Kurti ne bi bil od 22. marca znova predsednik kosovske vlade oziroma »kosovskih začasnih institucij«, kot temu pravijo v Beogradu.

Že pred tem so srbski politiki desetletja opozarjali, da je cilj kosovskih separatistov zgolj odcepiti Kosovo od Srbije in da vse trditve o 'kršenju človekovih pravic' služijo le temu namenu.

Kosovo je sicer leta 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije, kar pa Beograd ne priznava.

Države EU ob tem pogosto pritiskajo tudi na Srbijo, češ da naj se ne vmešava v notranje zadeve Kosova, čeprav Kosovo še vedno smatra za svoje ozemlje, čemur pritrjuje tudi resolcija VS OZN 1244.

Že pred tem so srbski politiki desetletja opozarjali, da je cilj kosovskih separatistov zgolj odcepiti Kosovo od Srbije in da vse trditve o »kršenju človekovih pravic« služijo le temu namenu.

Danes so vse temeljne pravice kosovskih Srbov – vključno s pravico do vrnitve na Kosovo – še vedno drastično kršene, brez odziva mednarodne skupnosti.

Kosovo - uradna zastava
Albin Kurti z zastavo svoje druge države, tiste, v kateri je predsednik vlade Kosova in katere zastave prav posebej ne mara. Vir: Twitter

Ob tem ima Kurtijeva stranka na parlamentarnih volitvah v Albaniji celo svojo listo s tremi kandidati za poslance.

Na Kurtijevo objavo se je oglasila poslanka Evropskega parlamenta in poročevalka za Kosovo Viola von Cramon.

»Ne razumem, za kaj gre tukaj. Z ene strani se vsi na Kosovu pritožujejo zaradi mešanja Srbije ali njenega predsednika Aleksandra Vučića, z druge pa vidimo, da premier Kosova celo glasuje v sosednji državi. Ni sprejemljivo. Vsaj ne zame,« je zapisala poslanka.

To je nekako tako, kot če bi Janez Janša s svojo stranko nastopal in glasoval v Zagrebu ali Beogradu, hrvaški premier Andrej Plenković (s HDZ-jem) oziroma srbski predsednik Aleksandar Vučić (s svojo stranko SNS) pa v Ljubljani.

Ali pa da bi bil slovenski državljan predsednik vlade na Hrvaškem ali v Srbiji.

V Sloveniji dvojni državljan ne more biti niti pripadnik vojske ali policije - na Kosovu pa lahko vodi celo vlado.

Slovenski 'non paper' se še ni uresničil, ampak nekateri že živijo, kot da se je.

V svoji državi je torej predsednik vlade, v sosednji Albaniji, katere državljan je, pa glasuje in nastopa s svojo stranko.

Bo nekoč predsednik obeh?

Zato ni nenavadno, da mnogi kosovske »države« ne jemljejo resno, saj ostaja le protektorat zveze NATO, dejansko pa deluje kot ozemeljska razširitev Albanije.

Vse to jasno kaže tudi na to, da se je cilj intervencije zveze NATO leta 1999 temeljito sfižil.

Celo če so mislili, da zgolj »pomagajo« ustavljati etnične spopade se je na koncu izteklo tako, da so Albanci tako v Albaniji kot na Kosovu dobili veliko, skupno državo, v kateri so manjšine postale še manjše in nepomembnejše manjšine, medtem pa številni dvojni kosovsko-albanski državljani vse bolj brišejo meje med državama.

Delite članek