REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kosovska zaostritev: nenapovedan vpad albanskih specialcev, aretacije in dvig borbene pripravljenosti srbske vojske

Kosovska zaostritev: nenapovedan vpad albanskih specialcev, aretacije in dvig borbene pripravljenosti srbske vojskeThaqi - Kosovo, Gaziviode

Na severu Kosova, kjer večinoma živijo Srbi, je ponovno prišlo do zaostritve. Kosovski policisti so nenapovedano zasedli srbski jez in zvezali nekaj Srbov, predsednik Srbije pa je srbski vojski in policiji ukazal stanje najvišje borbene pripravljenosti.

Pred tremi tedni je sever Kosova – napovedano - obiskal predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Albanci iz okoliških vasi so mu z barikadami preprečili obisk nekaterih srbskih enklav.

Tokrat pa se je na sever Kosova, natančneje, jezera in jeza Gazivode – in nenapovedano - odpravil predsednik Kosova Hashim Thaqi. Toda to ni bilo vse – pred tem je okoli 120 pripadnikov posebnih specialnih enot kosovske policije (ROSU) vstopilo v poslopja jeza, zvezalo nekaj oseb srbske nacionalnosti, v njih repertirali puške in jim grozili. In vse to – zaradi nekaj posnetkov predsednika Thaqija, ki si je na Gazivodah omislil nekakšen »foto – termin.«

Seveda je želel hkrati pokazati, da je Kosovo "nedeljivo" in "suvereno" - in da lahko kot predsednik države gre kamorkoli hoče. Tudi tja, kjer je večina Srbov in kjer objekte nadzorujejo zaposleni v srbskih institucijah. Po jezeru se je prevažal s čolnom, ki so mu ga pripeljali posebej v ta namen.

Gazivode - Rosu
Pripadniki kosovsko-albanske specialne policije ROSU. 

Nekateri albanski policisti so imeli na glavi maske, oboroženi pa so bili z avtomatskimi puškami. Policija naj bi brez razlogov odvzela prostost Nemanji Milovanoviću, Milošu Miliću, delavcem Centra za ekologijo in šport ter gradbenima delavcema Nikoli Juroviću in Nenadu Galjaku. Vse so zadržali znotraj objekta.

Kosovska policija naj bi brez razlogov, da bi predsednik Kosova lahko 'popil kavo', odvzela prostost štirim Srbom.

Medtem se je kosovski predsednik s čolnom popeljal po jezeru in dejal, da je s »Srbi popil kavo«, da je okolica »prelepa« in občutki ob obisku »čudoviti.«

Na fotografijah in posnetkih kosovskih medijev je videti Hashima Thaqija z ministrom za finance Bedrijem Hamsijem, vodjo obveščevalne službe Spendom Makhunijem in direktorjem kosovske policije Rašitom Kalajem.

Jezero in jez si sicer lastita tako Srbija kot institucije Kosova. Srbija trdi, da gre za njeno lastnino strateškega pomena, saj je jez zgradila s svojimi sredstvi in odplačala okoli 45 milijonov evrov kredita, voda iz jezera in elektrika pa oskrbujeta celotno področje severa Kosova, kjer živijo Srbi.

Z vodo iz tega umetnega jezera v sušnih mesecih oskrbujejo tudi Prištino. Vendar politični predstavniki kosovskih Albancev zahtevajo predajo celotnega kompleksa iz rok delavcev srbskega podjetja in srbske elektrodistribucije (EPS).

Thaqi - Gazivode
Gazivode in predsednik Kosova Hashim Thaqi.

Marko Đurić, direktor urada za Kosovo in Metohijo pri srbski vladi je opozoril, da je to v zadnjem času že tretji primer, da so enote ROSU intervenirale in onemogočale gibanje Srbom s Kosova. Prvič, ko so aretirali njega, drugič, ko so onemogočili gibanje predsedniku Srbije in tretjič v zadnjem primeru. Najostreje je obsodil tudi izjavo tiskovne predstavnice Evropske Komisije Maje Kocijančič, ki je »obe strani« pozvala na umiritev razmer.

»Kakor da bi Srbi napadli sami sebe, pa sedaj obe strani 'poziva na vzdržanost.' To imam za vrhunec nesramnosti in neresnosti v tako težkih razmerah in to je še enkrat pokazalo, da od predstavnikov EU ne moremo pričakovati nič,« je dejal Marko Đurić.

Pripadniki Rosu bi se po veljavnih sporazumih za prihod na sever Kosova morali napovedati, tega pa niso storili. Prav tako niso obvestili mednarodnih sil (KFOR), stacioniranih na Kosovu. Okoli 16. ure so se kosovske enote sicer umaknile iz tega področja.

Pripadniki Rosu bi se po veljavnih sporazumih za prihod na sever Kosova morali napovedati, tega pa niso storili. 

Predsednik Srbije je zaradi omenjenega dogajanja protestiral pri generalnem sekretarju zveze NATO Jensu Stoltenbergu. Istočasno je enotam srbske vojske in policije ukazal stanje »najvišje bojne pripravljenosti.« Dejal je, da je to storil »zaradi napada Albancev na sever Kosova in aretacije Srbov, ki niso storili nikakršnega kaznivega dejanja.« Ob 21. uri istega dne je tudi nagovoril državljane Srbije.

Marko Đurić je tudi dejal, da bodo sedaj »malo težje videli Vučića v Bruslju« in da vsem, ki se za razliko od predsednika Srbije zavzemajo, da konflikt med Albanci in Srbi ostane zamrznjen »gre zelo dobro.« Dejal je tudi, da si Srbija prizadeva za mir, da pa »ne bo niti trenutka pomišljala, da ne bi zaščitila svoj narod na Kosovu in Metohiji v skladu z mednarodnim pravom.«

Bruslju je tudi sporočil, da je »dovolj igric« in opozoril na primer Izraela in Egipta, ko so se na podoben način »teptale meje 16 ali 17-krat, nato pa je sedemnajstič prišlo do enega od najbolj nevarnih in krvavih spopadov.«

Srbski specialci - tanki
Aleksandar Vulin, minister obrambe Srbije, specialci 63. padalske brigade srbske vojske iz Niša in tanki M-84.

Dejal je tudi, da so o incidentu obvestili vse predstavnike mednarodne skupnosti, ki pa »samo molčijo.«

»Opozorili smo mednarodno skupnost in Prištino, da ne bomo tolerirali nikakršne agresije na Srbe. Predsednik Srbije je ukazal načelniku generalštaba, da vojski ukaže stanje najvišje borbene pripravljenosti. Srbija v skladu z resolucijo 1244 VS OZN ne bo dovolila agresije proti našemu narodu,« je dejal Đurić.

Ker je Kosovo pod upravo UNMIK-a in zaščito KFOR-ja, ki ga sestavljajo enote članic zveze NATO je malo verjetno, da bi Srbija res poslala svojo vojsko in policijo preko meje s Kosovom. Po oceni poznavalcev gre za ponovno »napenjanje mišic«, saj zadnja zaostritev ni edina.

Toda prav zaradi idej o »menjavi ozemlja« med Kosovom in drugim delom Srbije ni izključeno, da bi se takšni incidenti lahko spremenili v omejene oborožene akcije z obeh strani, ki bi privedle do spreminjanja dejanske meje med področjem pod nadzorom Beograda in Prištine.

T-72 z reaktivnim oklepom
Podobne modernizirane tanke T-72 z aktivno-reaktivnim oklepom bo vojska Srbije dobila od Rusije še letos.

Pri tem se je treba zavedati, da tudi KFOR danes več ni to, kar je bil v času Billa Clintona – tujih sil na Kosovu je vse manj, ameriški predsednik Donald Trump, ki zelo ceni ruskega, (ki podpira Srbijo), pa je prav tako zelo zadržan, ko gre za vojaško pomoč Evropi. In to tako zaradi svojih trgovinskih sporov z EU, predsodkov do muslimanov, zamer zaradi premajhnih vplačil članic zveze za obrambo in podobno. Zato so besede Vučića sicer bolj namenjene domači kot pa mednarodni javnosti, vendar hkrati tudi niso brez resne podlage.

Besede Vučića so sicer bolj namenjene domači kot pa mednarodni javnosti, vendar hkrati tudi niso brez resne podlage.

Poskus zavzetja celotnega Kosova bi bil za Srbijo zagotovo zelo nevaren, »policijsko-vojaška nevihta« samo na severu Kosova pa je v primeru resnih kršitev Prištine verjetno izvedljiva brez večjih tveganj.

In tudi to je bilo prikrito sporočilo današnjega obiska srbskega ministra obrambe v 63. padalskem bataljonu v Nišu. Ob tem bo Srbje še letos dobila tudi kar nekaj novega orožja iz Rusije – letala Mig-29, protiletalske sisteme BUK in tanke z aktivnim-reaktivnim oklepom T-72. Morda celo rakete S-300, ki bi zagotovo onemogočile ponoven kazenski pohod zveze NATO nad Srbijo, kot ga je bila deležna leta 1999.

In vse bolj razdvojena EU, katere edina politika je politika premočrtnega popuščanja albanskim zahtevam (Kosovo in Albanija pa sta medtem že odpravili mejne kontrole, kot je opozoril v svojem govoru Vučić, znova brez odpora EU!), bo nekega dne verjetno dosegla, da bo meja med sprejemljivim in nesprejemljivim tudi na severu Kosova v nekem trenutku »prekoračena sedemnajstič.« Morda celo v skladu z dogovorom Vučić-Thaqi, kar prav tako ne bi bilo prvič.

Spomnimo se samo številnih dogovorov Franje Tuđmana in Slobodana Miloševića. Brez teh dogovorov, to je danes jasno, takratna vojska ZRJ ne bi samo molče opazovala hrvaške »Nevihte« leta 1995.

Delite članek